Četrtek, 26. 3. 2026, 2.56
3 tedne
Test: leapmotor B10
Najbolj prepričljiv med električnimi “kitajci”? To je avtomobil mnogih presenečenj. #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,91
Kitajski križanec leapmotor B10 ponuja zelo dobro razmerje med ceno, opremo in vsakodnevno vozno izkušnjo, doseg več kot 300 kilometrov pa zanj ne bo prevelik izziv. Med vsemi kitajskimi križanci imajo prav leapmotorji najboljši vmesnik, dober izkoristek baterije in za ceno dobrih 30 tisočakov (pred izkoristkom subvencije) tudi zvrhano mero opreme.
Slovenski avtomobilski trg je postal poln kitajskih križancev in mehkejših športnih terencev, med katerimi so tako bencinsko kot električno gnani – med zadnjimi je tako prodajno kot izkustveno za zdaj najboljši vtis pustila Stellantisova znamka Leapmotor. Njihov križanec B10 je morda celo njihov glavni adut in eden najbolj zanimivih električnih avtomobilov s ceno nekaj nad 30 tisočaki. Označili bi ga lahko za mini teslo oziroma avtomobil prav takih dimenzij, kakršnega smo nekoč pričakovali od Elona Muska. Leapmotor B10 prepriča z zanimivo zunanjostjo, notranjost je minimalistična (kar vsem najbrž ne bo všeč), med vsemi za zdaj preizkušenimi kitajskimi avtomobili pa ima daleč najboljši vmesnik.
- Palec gor: prostornost, hiter vmesnik, brez trdih materialov, vožnja z enim pedalom, poraba in doseg, konstantna moč hitrega polnjenja, cena
- Palec dol: minimalizem ne bo všeč vsem, nekoliko nerodne kljuke vrat, le digitalni ključ (kartica ali aplikacija) prav tako ne bo všeč vsem
Kitajska mini tesla? To je vse prej kot slabo.
Vsaj če gledamo s slovenskega avtomobilskega trga in se osredotočimo predvsem na električna vozila, je v zadnjem slabem letu največji vtis pustila kitajska znamka Leapmotor. Ta spada pod okrilje Stellantisa in tako z obstoječimi kot napovedanimi modeli stavi na precej evropsko dovršeno ponudbo. Glavni prodajni adut je bil do zdaj resda malček T03, toda tudi v nekaj višjih segmentih imajo zanimive, kakovostne in cenovno zelo dostopne avtomobile. Vozili smo že športni terenec C10, zdaj pa preizkusili še nekaj manjši B10.
Z dolžino 4,55 metra se zdi ravno prav velik za povprečno slovensko družino oziroma lastnika, ki rad sedi nekoliko višje in mu pride prav tudi dovolj prostora tako na zadnji klopi kot tudi v prtljažniku. Podobno kot v C10 je tudi v B10 ugotovitev podobna: predvsem v notranjosti so se razvojniki Leapmotorja več kot očitno zgledovali po Tesli.
To seveda ni nujno slabo, saj so avtomobilu vseeno dali nekaj svojega pridiha. Če smo v preteklosti (očitno zaman) čakali na nov cenejši Teslin modell, torej nekakšen mini model Y, se zdi prav B10 primer tistega, kar so Američani za zdaj prekrižali. Torej približno 20 centimetrov krajši od modela Y in seveda temu primerno cenejši. Leapmotor B10 navsezadnje stane slabih 31 tisoč evrov, kar s trenutno subvencijo pomeni realno ceno pod 24 tisoč evri.
Oblika ni kričeča, minimalizem prevladuje tudi v notranjosti
Kaj dobimo za to ceno? Najprej križanca zmerno kompaktnih dimenzij, ki na zunaj deluje neevropsko, a spet ne pretirano azijsko. Oblika je podobna kot pri večjem C10 in bi jo lahko označili za prečiščeno, nekričečo in z malo izrazitimi poudarki. V vrata so med vožnjo skrite tudi kljuke, kar pomaga k minimalizmu, ni pa to najbolj praktična rešitev.
Še bolj skrajno minimalistična je notranjost. Tu bodo mnenja prav gotovo deljena in avtomobilskim tradicionalistom morda tak pristop ni všeč. Fizičnih stikal je le za vzorec, poleg volana pa so osrednji elementi najprej osrednji zaslon, nato digitalni merilniki pred voznikom (česar na primer pri Tesli nimajo) in dvignjen sredinski del med sprednjima sedežema. Tam je priročno odlagališče s funkcijo brezžičnega polnjenja za dva mobilna telefona. Leva ploskev je tudi mesto, kamor je treba položiti kartico za zagon avtomobila. Da, tudi B10 klasičnega ključa nima. Osnova je kartica, bolj praktična pa je komunikacija z vozilom prek mobilne aplikacije.
Med vsemi kitajci imajo pri Leapmotorju najboljši vmesnik
Tako pri zasnovi vmesnika kot zamenjavi ključa s kartico bi sicer lahko govorili o kopiranju Teslinih rešitev. Podobnost je očitna, a ponujena rešitev vsaj deluje zares dobro. To velja tako za komunikacijo z vozilom prek aplikacije kot na odzivnost zaslona. Vmesnik deluje zares odlično – hitro in pregledno – in je hkrati tudi dobro povezljiv z modernimi aplikacijami. Prav gotovo ima med do zdaj preizkušenimi kitajskimi avtomobili prav Leapmotor najbolj prepričljiv vmesnik.
Kaj pa vožnja? Ta strastna ravno ni, vse pa deluje dobro – tudi funkcija one pedal
Treba je priznati, da tak električni križanec ravno strasten avtomobil ni. Motorja ob vstopu v vozilo ni treba zagnati, kar je seveda dobro, na drugi strani je volan prej mehak kot vozniško trd. B10 je pač avtomobil, ki z vidika vožnje zagotavlja dober kompromis med udobjem, zvočno zatesnjenostjo in tudi pravšnjo odzivnostjo pogona (moč je 160 kilovatov), vozniških presežkov pa od takega avtomobila niti ne pričakujemo, saj to ni njegova glavna naloga. Do stotice tale B10 vseeno pospeši v osmih sekundah, najvišja hitrost pa znaša 170 kilometrov na uro.
Med dobre lastnosti pri vožnji moramo uvrstiti učinkovito in dobro usklajeno rekuperacijo zavorne energije. B10 je mogoče večinoma voziti le z enim pedalom oziroma skoraj brez uporabe zavor. Rekuperacijo je mogoče nastaviti v treh stopnjah, žal pa so nastavitve skrite le v podmeniju in avtomobil za to funkcijo nima namenskih obvolanskih ročic.
Prostornost zadnje klopi je odlična, več kot spodobno velik je tudi prtljažnik. Ta ima osnovno prostornino 430 litrov, kar pa je mogoče povečati do 1.300 litrov. Spredaj je še dodatni 25-litrski prtljažnik za polnilni kabel.
Povprečni doseg vsaj med 300 in 350 kilometri
B10 ima baterijo kapacitete 67 kilovatnih ur (kWh), ki je železofosfatna LFP. To pomeni nižjo ceno, manj degradacije oziroma daljšo življenjsko dobo, tako baterijo pa je priporočljivo vsaj enkrat tedensko polniti do sto odstotkov. Tudi hitro polnjenje z enosmernim tokom ni problematično kot pri baterijah NMC.
Povprečna poraba na testu je bila slabih 20 kilovatnih ur (kWh) na sto prevoženih kilometrov, kjer pa je bilo avtocestnih odsekov kar precej. Na podeželju je padla pod 15, ob jutranjih prometnih konicah pa se je gibala okrog 17 kWh na sto kilometrov. Realen doseg bo tako močno odvisen od vsakega uporabnika in načina vožnje.
Posebnost hitrega polnjenja je visoka konstantna moč
Brez vmesnega polnjenja pa smo se peljali iz Ljubljane na avstrijsko Štajersko in nazaj ter pri tem prevozili skoraj 300 kilometrov. To je ob običajni avtocestni hitrosti (zunaj območja omejitev med 120 in 130 kilometri na uro) in delu vožnje po podeželju zgornja meja dosega. Brez avtoceste je doseg B10 več kot 350 kilometrov, ob pretežki nogi pa se bo gibal med 250 in 300 kilometri.
Tako kot pri C10 je tudi pri B10 zanimivo hitro polnjenje. Baterije LFP imajo nižje konične moči polnjenja, a zato je krivulja moči zelo konstantna. Večji del polnjenja je nekajkrat moč nepremično obstala pri približno 90 kilovatih, se je pa ob drugih priložnostih vmes tudi dvignila prek 150 kilovatov. Povprečna moč polnjenja je dejansko zelo dobra – polnjenje od 30 do 90 odstotkov (pridobljenih 41 kWh) je trajalo 25 minut. Povprečna moč polnjenja je bila 96 kilovatov. Poudarimo še, da je bila moč polnjenja vselej na voljo tudi v primeru hladne baterije. Sistema toplotne predpriprave med vožnjo avtomobila nima.
Leapmotorju Stellantisovo zaledje, v nasprotni smeri tudi delitev tehnologije? Ne bi bilo slabo.
Vse kitajske avtomobilske znamke se bodo morale še dokazati in prepričati, da zadovoljijo tudi vprašanja poprodajnih storitev in ohranjanja vrednosti. Leapmotor ima poprodajno zaledje Stellantisa, tehnično pa že zdaj precej presega njihove avtomobile. Zato ne čudijo namigi, da bi lahko prav Leapmotorjevo tehnologijo izkoristili tudi za Stellantisove evropske znamke. Pod črto za zdaj velja, da avtomobilov, ki bi za to ceno ponudili toliko prostornosti in vsakodnevne uporabnosti, na trgu ni veliko.
