Ponedeljek, 22. 5. 2017, 15.39
9 mesecev, 2 tedna
Ali znate pravilno namestiti kolesarsko čelado?
Kolesarji so poleg pešcev in motoristov v prometu najbolj ogroženi, delno zaradi nepazljivosti voznikov, delno pa tudi zaradi lastnega nespametnega obnašanja. Tudi na kolesu velja: mobitel spada v torbo ali žep, ne pa v roko.
Pomlad je na slovenske ceste privabila številne kolesarje, ki zavzemajo tako kolesarske steze kot tudi rob cestišča. Prav zato je treba v tem obdobju vklopiti nekaj več pazljivosti in spoštovanja do vseh udeležencev v prometu. Analiza, ki so jo izvedli v Agenciji za varnost v prometu (AVP), je pokazala, da se delež kolesarskega prometa v Sloveniji v zadnjih nekaj letih vztrajno in pomembno povečuje – tako v primeru urbanega kolesarjenja znotraj naselij, kjer se povečuje tudi število mest, ki ponujajo sistem uporabe in izposoje javnih koles, kot tudi v primeru rekreativnih kolesarjev zunaj naselij. Pravila varne vožnje zato naj veljajo za vse, bolj pazljivi pa morajo biti predvsem vozniki avtomobilov.
Neprilagojena hitrost avtomobila še vedno glavni razlog za nesreče
Podroben pregled statistik iz prejšnjega leta znova dokazuje, da je za prometne nesreče, v katerih so udeleženi kolesarji, največkrat kriv ravno voznik avtomobila. Po podatkih, ki nam jih je posredovala AVP, se večina prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev zgodi v naseljih (85 %), zato so nujni učinkoviti ukrepi na lokalni ravni.
Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev so neprilagojena hitrost (v 2016 skoraj 32 %), neupoštevanje pravil o prednosti (20 %) ter nepravilna stran oz. smer vožnje (14 %).
Čelada reši življenje - ne glede na vašo starost.
Alkohol tudi med kolesarji
Tudi kolesarji pogosto povzročajo prometno nesrečo – pri smrtnih žrtvah in huje poškodovanih je kar 60 odstotkov kolesarjev tudi povzročiteljev. Pogosto gre za nesreče, v katere je udeležen samo kolesar (neprilagojena hitrost, vožnja po klancu, v ovinku …), ali pa gre za nepravilnosti kolesarja (vožnja v nasprotni smeri). V letu 2016 se je tudi pri kolesarjih problematika alkoholiziranosti povečala: za 14 odstotkov je poraslo število nesreč, ki jih je povzročil alkoholizirani kolesar, trije kolesarji so izgubili življenje.
Skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila
Tudi pri opazovanju kolesarjev, ki so ga leta 2016 prav tako izvedli v AVP, se je pokazalo, da skoraj tri četrtine kolesarjev kršijo prometna pravila, med njimi je največ moških. Med kršitvami so bile najpogostejše neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri ter tudi vožnja v rdečo luč na semaforju. Pogosto je bilo tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku ter uporaba mobilnega telefona med vožnjo.
Kako pravilno namestiti kolesarsko čelado
Kolesarska čelada naj bo čim bolj vidna in odsevna.
Pri nameščanju je pomembno, da jo pravilno prilagodimo velikosti svoje glave. Čelada se mora tesno prilegati glavi, hkrati pa kolesarja ne sme tiščati.
Pasovi čelade naj se lepo prilegajo obrazu, sponka za zapiranje pa naj leži pod brado (med sponko in brado mora biti za en prst prostora).
Čelada vam reši življenje
Uporaba zaščitne čelade mora postati navada, ki jo priučimo najmlajših – tako da otroke že od rane mladosti navadimo na nošenje in da smo hrkati tudi odrasli dober vzor in si čelado nadenemo ob vsaki priložnosti.
Uporaba čelade se sicer povečuje, kažejo podatki AVP, a je še vedno prenizka, predvsem med mladostniki. Samo 3,8 odstotka mladostnikov si med vožnjo nadene čelado, prav to pa je bil razlog za uveljavitev novega zakona o pravilih cestnega prometa, ki predpisuje obvezno uporabo zaščitne kolesarske čelade za vse otroke in mladostnike do 18. leta ter za vse voznike mopedov in skuterjev (ne glede na moč motorja).
Kaj veš o prometu?
V okviru preventivne akcije bo Agencija za varnost prometa izvajala številne preventivne dogodke na lokalni in nacionalni ravni, tudi tekmovanja Kaj veš o prometu, ki se bodo končala z državnim tekmovanjem 27. maja 2017.
Na AVP bodo letos v okviru različnih aktivnosti razdelili 500 zaščitnih kolesarskih čelad, s katerimi želijo povečati njeno uporabo med mladostniki. Že lani so nakupili 11 spretnostnih poligonov, ki si jih prek območnih enot AVP lahko izposodijo šole, občinski SPV za usposabljanja ali tečaje varnega kolesarjenja itd. AVP je letos podprla kar sedem projektov nevladnih organizacij, ki so namenjeni izključno kolesarjem, njihova vrednost je ocenjena na skoraj 15 tisoč evrov.
Tudi letos so ponovili in nadgradili opazovanje kolesarjev v dejanskem prometu, in sicer v okolici Ljubljane, Maribora, Novega mesta in Kopra. Pripravili so informativno zloženko S kolesom varno v prometu in preventivni video na temo varnega kolesarjenja, ki ga lahko uporabljajo učitelji, predstavniki občinskih SPV in drugi za izobraževanje in osveščanje, dostopen pa je tudi širši javnosti na spletnih straneh www.avp-rs.si.
V času akcije bodo izvedli tudi številne terenske akcije opozarjanja in osveščanja kolesarjev na lokacijah, kjer se zadržuje veliko število kolesarjev. Na družbenem omrežju Facebook bodo zastavljali nagradna vprašanja, povezana z varnim kolesarjenjem, k sodelovanju pa bodo povabili tudi srednje šole.
