Volkswagen passat alltrack 2,0 TDI DSG 4motion

Če v prostem času klekljate, alltracka še ne potrebujete nujno

Alltrack je avtomobil za voznike, ki svoj jekleni konjiček izbirajo glede na tiste druge konjičke, na hobije. Tem lastnikom je prosti čas pomembnejši od stroškov za vožnjo v službo in po opravkih.

Seveda ne gre za voznice in voznike, ki klekljajo, pojejo, brcajo žogo ali hodijo na fitnes. Kupci tovrstnih vozil imajo radi družinske izlete s kolesi na strehi in gojzarji v prtljažniku. To so družine, ki zelo rade zavijejo na stranske ceste in jih prav nič ne moti, če te postanejo makadamske. Pravzaprav so na makadamih še srečnejši.

Na makadamu se kdaj pa kdaj spopadejo s kakšnih strmim klancem, na katerem pride prav štirikolesni pogon, je pa res, da bi večino svojih poti lahko prevozili tudi samo s sprednjim. Pomembneje jim je, da je avtomobil na dnu zaščiten, tako da razni majhni kamenčki niso ravno škodljivi, sploh pa ni kakšne posebne panike, če voznik zapelje na kak kolovoz, na katerem dno kdaj pa kdaj tudi podrsa po tleh. Da bi bilo tega čim manj, mora biti avtomobil malce dvignjen.

Terenski karavani vse številčnejši

Zgoraj omenjeni vozniki imajo na voljo ali SUV-je ali pa terenske karavane. Ni prav posploševati, ker je ponudba SUV-jev izredno raznolika, a vsaj po večini so ti bolj terenski, manj cestno športni, porabijo več goriva in pogosto ponujajo manj praktičen prtljažnik kot terenski karavani.

In terenski karavan je tudi Volkswagnov passat alltrack, ki se je letos pridružil niti ne tako številčni druščini dveh Audijevih allroadov, Škodine octavie scout, volva XC70, Subarujevega outbacka in po novem tudi Peugeotovega hibrida 508 RXh.

In glede na te tekmece hitro ugotovimo, da je alltrack, čeprav je absolutno drag, razmeroma poceni. Z izjemo octavie scout gre namreč za same prestižne izdelke, namenjene tistim premožnejšim. Razlike med temi izdelki pa so tako ali tako močno odvisne od vgrajene opreme – testni alltrack je na primer ponujal tudi aktivni tempomat, sistem samodejnega parkiranja, električna prtljažna vrata in podobne drage dodatke.

Na terenu zadovoljiv, na cesti prepričljiv

Gremo k dejstvom. Vsekakor drži, da je passat kot terenski karavan veliko bolj praktičen od SUV-ja, kakršen je recimo volkswagen tiguan, vsaj s prtljažnega vidika – razlike je že v številkah za več kot sto litrov, v praksi pa se razlika še precej bolj občuti, v alltrackovo korist seveda. Mnogi bodo cenili tudi to, da je na streho passata lažje namestiti kolesa, saj je za 15 centimetrov nižji od tiguana.

Je tiguan bolj terenski od alltracka? No, trditev bi zahtevala preizkus, a naj povemo, da nas je s terenskim paketom opremljeni tiguan na terenu pozitivno presenetil. A tudi alltrack je na našem testu zmogel prevoziti kar nekaj terena, pravzaprav vse, kar smo se namenili prevoziti v času testa.

Seveda smo resen teren pustili na miru, terensko bolj "ubrisani" vozniki, ki kdaj tudi izzivajo zakon o prepovedi vožnje po terenu, namreč alltracka in podobne avtomobile tako ali tako prezirajo. Nezahtevneži, ki bi bili zadovoljni že z dobrim požiranjem lukenj, naj razmislijo, ali jim ne bi bil dovolj že dobrih pet tisoč evrov cenejši dvokolesno gnani alltrack. Kakorkoli že, na tem mestu še dodamo, da nas je navdušil alltrackov sistem spuščanja po strmini, saj pelje resnično počasi, 17-centimetrska oddaljenost od tal pa je zadovoljiva.

Tako je tiguan je v terenski prednosti kvečjemu glede položaja za volanom. V tiguanu se sedi bolj po terensko visoko, na terenu to pride prav. A po drugi strani ravno ta višina poskrbi za slabši občutek med športnim ovinkarjenjem po kakšnih podeželskih cestah, kjer passat s svojim limuzinskim poreklom vlogo opravlja mnogo bolje.

Na avtocesti je alltrack za liter varčnejši od tiguana

Dodamo, da je tokratni alltrack bolj lahkoten od štirikolesno gnanega varianta prejšnje generacije. Sumimo, da za to ni zaslužnih samo tistih dvajset kilovatov več, vsekakor pa ocenjujemo, da je 125-kilovatni dizel za štirikolesni pogon komaj vstopna izbira, še kak "konj" več bi bil prav dobrodošel.

Poraba je pričakovano za dobrega pol litra višja kot pri šibkejšem variantu s samo sprednjim pogonom, a 7,4 litra na našem testnem krogu je za tako velikega, močnega, štirikolesno gnanega avtomatika dober podatek. To je sicer samo za deciliter manj kot enako motoriziran tiguan z ročnim menjalnikom – a razlika se najbolj pozna prav na avtocesti, kjer tiguanova višina plača davek v višini enega litra (6,9 proti 7,8).