Sobota, 26. 10. 2019, 9.15
5 let
Test nove različice: Hyundai kona 1.6 CRDi DCT 4WD impression
Redka kombinacija za majhni SUV: 4WD, avtomatik in dizel #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,76
5
LED dnevne luči, avtomatizirana LED žarometa in meglenki, ki posvetita v ovinek, so del najvišje stopnje opreme impression.
Privlačno in simpatično kono smo pohvalili že lani na prvem testu bencinske različice, dizelska, o kateri poročamo danes, pa je še okrepila naše pozitivne občutke. Zakaj? Zaradi odlične usklajenosti novega 1,6-litrskega dizla s sedemstopenjsko avtomatiko in zaradi štirikolesnega pogona, ki nas je prepričal tako na asfaltu kot na gozdnih poteh. Kar je dobro, pravzaprav odlično, pa žal ni poceni.
Kona prinaša v ves razred SUV, ne samo v svoj kompaktni segment, prav prijetno oblikovalsko osvežitev. Vpadljiva citronsko rumeno in svetlo zelenkasta barva pade v oči, ob tem pa je tako razigrana še v notranjosti, kjer so obarvani celo varnostni pasovi. Recept za drugačnost so pri Hyundaiu našli tudi v posrečeni razporeditvi črnih površin povsod po vozilu.
Crossoverju bi na prvi pogled dodelili vlogo mestnega avtomobila, vendar se s tiho in umirjeno vožnjo izkaže tudi na avtocesti. Na ovinkastem podeželju je varčen, lahko pa je tudi prav razigrano igriv. Oznaka HP pri novih 1,6-litrskih hyundaih pomeni motor s 100 kilovati, temu pa pripada odlična sedemstopenjska avtomatika.
Kona se v rokah terensko izkušenega in pazljivega voznika dobro znajde na zelo slabih gozdnih cestah. S samodejnim menjalnikom lahko brez težav speljuje na strminah, saj pogon brez zamude preklopi še na zadnji kolesi. In zakaj omenjamo pazljivega voznika? Zaradi samo 171-milimetrske oddaljenosti od tal.
Osnovna cena polno opremljene kone 1.6 CRDi impression znaša 24.220 evrov in že vključuje sedemstopenjski menjalnik DCT. Štirikolesni pogon testnega vozila dvigne ceno za 1.600 evrov, kar sploh ni pretirano, 2.350 evrov pa stane dodatna oprema. Za dobro polovico tega zneska je kona metalizirano dvobarvna, v notranjosti pa delno usnjena in okusno polepšana z rumenimi varnostnimi pasovi in dodatki (limeta) na šivih, zračnikih, kljukah …
Poraba na testu: 6,1 l/100 km
Cena vozila: 28.170 EUR
Rumena kona je kontrastno obdana s črnino
Črne plastične obrobe blatnikov in pragov vidimo na vsakem SUV, pri Hyundaiu so jih potegnili še okoli svetlobnih enot spredaj in zadaj, kar jim je vizualno zelo lepo uspelo. Zatemnjena stekla so črno obrobljena in pokrita z doplačilno črno streho. Paket Lime (290 evrov) posrečeno poživi notranjost z rumeno prešitimi sedeži in volanom ter obrobami zračnikov in prestavne ročice.
Svetlobne enote na koni so spredaj in zadaj obdane z vpadljivimi črnimi oblogami.
Prtljažni volumen kone meri 378 litrov ne glede na vrsto pogona. Vozniki, ki radi zaidejo na manj urejene ceste, naj doplačajo 80 evrov za rezervno kolo, čeprav zasilno.
Povzetek leto in pol starih ugotovitev
Tudi tokratna kona se ponaša z opremo impression (aktivno varnostni sistem SmartSense med drugim vključuje radarski sistem
Kona je v notranjosti čedno nališpana s citronsko rumenimi obrobami okoli zračnikov in prestavne ročice ter s šivi na volanskem obroču in sedežnih obrobah.
samodejnega zaviranja in nadzor mrtvega kota z asistentom, pa zaslon head up, ogrevanje sedežev in volana, 18-palčna kolesa …). Tudi dizelska kona je za 750 evrov dodatno obogatena z multimedijskim paketom z navigacijo TomTom, osempalčnim barvnim zaslonom, aplikacijo MapCare, združljivo z Android Auto in Apple CarPlay in zvočnim sistemom Krell.
Znova pohvalimo še odziven neposreden volan z manj kot dvema zavrtljajema in pol ter odlično svetilna LED-žarometa, ki s samodejnim menjanjem dolgih in zasenčenih luči naredita nočno vožnjo bolj prijetno in lahkotnejšo. Vozniki veseljaki opazimo tudi klasično ročno zavoro, ki jo je Hyundai ohranil v koni kljub opremi impression.
Hyundaieva zasnova sistema samodejnega ugašanja motorja med krajšimi postanki zahteva stalno uporabo zavore. Voznik, ki ne želi pošiljati treh rdečih 63-vatnih sporočil stoječim zadaj, lahko sicer prestavi v N ali P, vendar se motor zažene takoj, ko popusti zavoro.
Kovinsko dvobarvna kona zahteva doplačilo 940 evrov, 18-palčna platišča pa spadajo k opremi impression.
MOTOR
Hyundai, enako kot Kia, menja 1,7-litrske dizelske motorje z 1,6-litrskimi, pri čemer oznaka HP pomeni 100 kilovatov.
Kakšne pa so razlike?
Precej jih je - za več kot pet tisoč evrov. Testna kona je dizelska s štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom. Poraba goriva bi se morala zaradi dizla zmanjšati vsaj za kakšen liter in pol, hkrati pa zaradi pogona povečati za pol litra. Približno tako je tudi bilo, bencinska poraba je znašala 7,1, dizelska pa 6,1.
Obe vozili sta presenetljivo enako oddaljeni od tal (171 mm), čeprav bi pri 4WD pričakovali večji odmik (pri bencinskem 4WD tudi je). Obe vozili se lahko nadzorovano spuščata navzdol, štirikolesni pogon pa se lahko po potrebi zaklene. Nezaznavno delujoč samodejni menjalnik je odlično usklajen z dizelskim motorjem ne glede na način vožnje, ki ga izbere voznik s stikalom poleg prestavne ročice.
4WD za po cesti
Kono smo vozili po suhih cestah, kjer pogon 4WD naj ne bi pomenil posebne prednosti. Vsaj pri običajni umirjeni vožnji v načinu "eco" ne. Kona na gumah 235/45 razveseli voznika, ki v živahnem programu "sport" rad preizkuša zmogljivosti podvozja tako, da ovinke prevozi predvsem na stopalki plina. Skozi naš referenčni ovinek z merilnikom na 63 (60 na uro po garminu) se je kona zapeljala povsem nevtralno in daleč od kakšnega podkrmarjenja.
Zima prihaja, tudi brez dežja ne bo šlo in štirikolesni pogon takrat pride prav. Je cenovno ugoden, motor pa zgledno varčen. Obenem pri Hyundaiu računajo tudi na kupce, ki bodo zapregli lahki priklopnik (do 700 kg) oziroma takšnega z zavorami (do 1.250 kg). Prav za vleko je za 130 evrov na voljo pred napeljava za izdatnejše hlajenje motorja.
Galerija: hyundai kona
4WD za teren
Čeprav oddaljenost 171 milimetrov od tal ni primerna za prave terenske podvige, smo kono preizkusili tudi po tej plati. Po strmini
Čeprav je kona po videzu bolj razvajeni SUV, lahko zapelje na grdo razdrapano podlago in z zaporo razdelilnika pogona premaguje več kot 70-odstotne strmine.
navzdol smo se zanesljivo spuščali z elektronsko pomočjo, ki je dovolj učinkovita, da srednje trdo podvozje ni zanihalo. Zaradi zgolj 17-stopinjskega vstopnega kota smo se na površini, razriti od dežja, pazljivo (in uspešno) izogibali stiku sprednjega odbijača s podlago.
Isti gozdni klanec smo prevozili še navzgor in večkrat posebej preizkusili speljevanje na slabo oprijemljivi podlagi. Kona je večino preizkusov opravila brez blokade razdelilnika pogona, z blokado pa je odskakljala navkreber kot štirinožna divjad, ki nas je verjetno skrivaj opazovala.
Potovalni računalnik smo ponastavili prvi
Testna kona je pred nami prevozila vsega 2.111 kilometrov, pri čemer se prav nihče ni dotikal stikal potovalnega računalnika, ta je nameril porabo 6,2. Po metodi WLTP naj bi kona med kombinirano vožnjo povprečno porabila 4,8 litra goriva na 100 kilometrov. Med našim testom smo porabili več, natančno 6,08 (5,7 po računalniku), to pa za štirikolesni pogon in prenos prek samodejnega menjalnika sploh ni slabo.
Na naši pogosto odvoženi 200-kilometrski podeželski relaciji, oplemeniteni s terenskimi vložki, je kona porabila 5,4 litra, na avtocesti pa 6,0. Toliko smo namerili na kratkem ravnem odseku z merilnikom na 133 (130 na uro po garminu) pri 2.350 vrtljajih.
5