Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
24. 9. 2009,
11.57

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Terenski Avtomoto Nissan

Četrtek, 24. 9. 2009, 11.57

8 let

Nissan qashqai 1.5 dCi acenta

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Qashqai je v veliki meri ostal, kar je bil: eden najboljših odgovorov na želje ljudi, ki v terencih vidijo le dobre vsakodnevne lastnosti, v resnici pa (pravega) terenca sploh potrebujejo.

To, kar je bil, a vseeno precej drugačen

Pa vendarle je med prejšnjo (prvo) in zdajšnjo (drugo) generacijo velikanska razlika: prvega ste prepoznali na daleč, drugega (žal) ne več.

V veliki meri je za to poskrbel kar sam Nissan, ki je na trg poslal X-trail, ki ga od q-q loči le strokovno oko, navsezadnje pa so mu precej podobni tudi nekateri drugi izdelki, vključno s hyundaiem ix35. Govorimo seveda o laičnem vidiku, da se kakšen zagrizen nissanovec ne razburi preveč.

Pa vendar je novi qashqai napravil lep korak naprej. Kaj dosti sicer ni zrasel, razlika v metrih je šele na drugi decimalki, nekaj malega je pridobil na širini in podobno malo izgubil na višini. Zdaj je (še) manj terenski in precej bolj dinamične podobe. A to ne more biti glaven adut, zato so pri Nissanu izpilili vse, kar so cenili dozdajšnji kupci qashqaiev.

Izboljšave tistega, kar so kupci cenili že pri prvi generaciji

Prva in daleč najbolj pomembna qashqaieva dobra stran je njegova prijaznost. Sede se vanj ugodno visoko, sedi se v njem prijetno, položaj za volanom je dobro nastavljiv, komande za upravljanje so lahkotne in v splošnem je občutek vodenja avtomobila zelo prijeten. Še dizel pod prednjim pokrovom ima lep in miren tek z izdatno zadušenim tipičnim dizelskim zvokom.

Videz in prostor notranjosti – od armaturne plošče do prtljažnika

Notranjost se zdi z nekaj lepimi krivuljami na armaturni plošči skladna, a ni težko ugotoviti, da gre za japonsko znamko.

Na pogled deluje notranjost večja, predvsem širša, šele med sedenjem voznik ugotovi, da so vrata oziroma njen ročaj precej blizu komolca. Prostora vseeno ni malo, niti na zadnji klopi ne, s svojimi osnovnimi 400 litri (testni je imel rezervno kolo) ter s kvadrasto obliko pa je tudi prtljažnik razveseljivo uporaben. Še toliko bolj, ker ima dvojno dno in zanj dvojni pokrov, kjer se njegova zadnja polovica pusti postaviti pokonci, s čimer razmeji prostor (fotografije: 21, 22, 23), kar se v resničnem življenju pogosto pokaže kot dobrodošla rešitev.

Od pločevink do električnih vtičnic

Naslonjalo zadnje klopi je deljivo v razmerju 60:40 in nastala površina je skoraj vodoravna. Ima tudi dve elastiki ob utorih skrajno levo in desno za pritrditev manjših predmetov. Ni pa popoln: pogrešamo 12-voltno vtičnico, kljuke za vrečke, morda pritrdišča za mrežo.

Električne vtičnice tudi ni na zadnji klopi (je pa potnikom tam zadaj blizu ena v predalu med prednjima sedežema), tudi zračnih rež ne, prav tako bi bila dobrodošla nastavitev naklona naslonjal in lučka za osvetlitev je ena sama, ne bo pa težav z mesti za pločevinke – tam so kar štiri.

Kam bi dal? V qashqai, seveda.

Predali v qashqaiu so še ena njegova prednost, saj jih je še posebej spredaj dovolj. Vsekakor dovolj, da prednja potnika vanje položita stvari iz rok in žepov, poleg tega so odlagalna mesta vseh oblik velika in priročna.

Tudi za kar šest plastenk je prostora v qashqaiu – kar danes še vedno ni tako samo po sebi umevno, kot bi si morda mislili. In morda še o osrednjem zaslonu: ni največji, je pa dovolj velik, z dobrim odzivom na dotik, s solidnimi meniji avdio predvajalnika, predvsem pa z odličnimi, preprostimi in intuitivnimi meniji navigacijske naprave.

V splošnem odličen, a z rezervo za izboljšave

Takšen qashqai ima posledično odlično splošno lastnost: v njem se vsak (voznik) počuti dobro, ne glede na starost, spol, zahtevnost in tako naprej.

So si pa pri Nissanu vseeno pustili nekaj odprtih zadev za izboljšave. Ena je tipična daljnovzhodna lastnost, ki jo lahko prištejemo med slabosti, to je preveč gumbov levo od volanskega obroča na armaturni plošči.

Klimatska naprava – v zimskem času je vse, kar je nad nastavljenimi 16 stopinjami, (pre)vroče, še najbolj v noge. Tudi opozorilnik sistema za nenamerno prekoračitev prometnega pasu je pretih – malo bolj glasna glasba ga preglasi.

Nissanovci so premalo na obisku pri Renaultu

Tu je še ena daljnovzhodna: avtomatika pomika šip, ki je namenjena le voznikovi šipi. In ko smo ravno tukaj: pred 12 leti, ko je na trge prišla micra prejšnje generacije, je že imela pameten ključ. Takrat je bila to še novost, avtomobil pa majhen, zato je razumljivo, da je bilo to na seznamu doplačil, a je odtlej le že več kot desetletje …

Sicer pa je paket acenta dober, dovolj bogat, pa tudi doplačana paketa v testnem avtomobilu se zdita cenovno več kot samo sprejemljiva. Ob tem se zdi doplačilo za barvo prav nekoristna reč, gledano tudi cenovno primerjalno – stane namreč prav toliko kot varnostni paket. Pri opremi pogrešamo tudi cev za gorivo brez čepa – Nissan je, kot vemo, tesno povezan z Renaultom, kjer je to že samo po sebi umevno.

Pogonski sklop: odlično za lagodno vožnjo

So pa iz omenjene zveze dizelski motorji in zelo dobro je izbrati takšnega za qashqai. Dva sta na voljo in že tale, manjši od obeh, je več kot samo dober pogonski agregat za to karoserijo.

Športnosti od njega ne pričakujte, je pa navorsko zgleden za lagodne vožnje. Malce se mu sicer pozna masa avtomobila, zato so temu prirejena prestavna razmerja, a malce nerodno: prva prestava je zelo kratka, zato je treba kmalu pretakniti v drugo, kar se morda sliši pikolovsko, pa ni. V križiščih ni posebej prijetno.

Od tu dalje pa je kombinacija stroja in menjalnika več kot le zgledna: navor počasi, a zvezno narašča, se pravi ne (športno) sunkovito, temveč ravno prav za lagodno vožnjo. Med 2 in 3.000 vrtljaji v minuti odlično vleče ne glede na izbrano prestavo. To pomeni, da se lahko v 6. prestavi vozi od 100 kilometrov na uro do največje hitrost brez pretikanja – razen seveda v primeru večjih obremenitev (klanci, poln avtomobil) in/ali večjih zahtev voznika.

Menjalnik in podvozje – vrhunska

Od 2. do 6. prestave so tudi razmerja lepo izračunana za dober izkoristek motornega navora, predvsem pa pri menjalniku navdušita lahkotnost in natančnost pretikanja.

Poglavje o mehaniki zaključuje podvozje, ki odlično požira cestne valove, jame in grbine, hkrati pa omogoča tudi dinamično, zabavno vožnjo skozi ovinke.

Kdor bo znal izkoristiti "najboljše" območje vrtljajev motorja, bo iz tako motoriziranega qashqaia potegnil tudi nekaj malega športnosti.

Ne spreglejte