Je to prava alfa romeo, avto za rešitev znamke?

Zgodba avtomobila

Gonja za nenehnimi dobički je iz avtomobilskega sveta izgnala še tiste nekaj romantike, ki je krasila določene znamke. Med večne romantike bi lahko šteli ravno Alfo Romeo, ki je ob bok svoji kraljici giulii postavila svoj prvi SUV. Stelvio se je postavil ob bok nekaterim legendarnim kupejem in limuzinam, ki so jih pripravili v svoji zgodovini, a noben avtomobil še ni nosil tako velikega bremena kot znamkin prvi športni SUV. Z geni, sposojenimi pri vozniško odlični giulii, in podobnim videzom nagovarja športno naravnane kupce. Poleg višjega položaja sedenja je glavni poudarek na vrhunskih voznih lastnostih, stelvio pa s svojo športno platjo upraviči visoka pričakovanja vozniških zanesenjakov.

Oblikovno se močno opira na giulio, s katero si deli tudi arhitekturo. Na cesti je stelvio opazen, nekoliko tudi nastopaški. Kot pravi italijan. Foto: Gašper Pirman

Z 2.818 milimetri dolgim medosjem in skupno dolžino 4.687 milimetrov je v potniški kabini dovolj prostoren za štiri potnike, želeli bi si le malenkost večji prtljažni prosto. Še posebej zato, ker pri Alfi ne nameravajo izdelati karavanske giulie. Foto: Gašper Pirman

Prestavni ročici sta fiksni in veliki. Pri vrtenju volana vedno vemo, kje sta. Foto: Gašper Pirman

Komu je namenjen?

Stelvio ni običajen športni terenec, gre za avtomobil, ki se kljub večji oddaljenosti od tal ne odreka športnim lastnostim. Odlično skriva svoje dimenzije, saj je le pet centimetrov daljši od limuzinske sestre. Ravno ta je nosilka novega oblikovalskega jezika, oblikovne razlike pa so pravzaprav drugačne le od stebrička C dalje, zato že oblikovni poudarek sporoča njegov športni pedigre. Tudi zato je najnovejši član majhne Alfine družine dobil ime po najvišjem italijanskem gorskem prelazu, do katerega vodi cesta, dolga dobrih 20 kilometrov, z več kot 75 ostrimi zavoji. Prvi Alfin SUV zato ni namenjen običajnemu družinskemu vozniku ali za vožnjo po neokrnjeni naravi. Ne, s športno nastavljenim podvozjem in štirikolesnim pogonom bo vozniku v višave dvignil raven adrenalina, skupaj s poveljnikom za volanom pa bosta našla svoj bit na zavitih serpentinah in ozkih zavojih.

Na dušo dinamičnim voznikom piha tudi arhitektura Giorgio, ki si jo deli z limuzino. Izpostavimo še štirikolesni pogon z vgrajenim diferencialom s sistemom vektorskega razporejanja in izbirnikom voznih profilov DNA, ki spreminja dinamične nastavitve podvozja vozila glede na voznikovo izbiro v prednastavljenih načinih. A vse ni črno-belo. S pametnimi rešitvami v potniški kabini in sprejemljivo velikim prtljažnim prostorom bi lahko zasvojil tudi očeta z družino.

Kaj nas je zmotilo?

Čeprav je Alfa Romeo za vedno z zlatimi črkami zapisana v naša srca kot proizvajalec, ki nas je v preteklosti razvajal s številnimi kultnimi avtomobili, smo morali čustva potisniti na stran. Stelvio sledi filozofiji znamke, a so nekoliko pozabili na vrednote, ki jih cenijo vsakodnevni uporabniki. Prva je glasnost dizelskega agregata. Težava, ki je pestila že giulio, je tudi tukaj eden glavnih dejavnikov, ki preprečuje, da bi se brez oklevanja odločili za bencinski agregat.

Prostorni potniški kabini nimamo česa očitati, tudi prtljažni prostor, ki bi sicer lahko bil nekoliko večji, je povsem dovolj velik za manjšo družino. Še najbolj bode v oči nepozornost do podrobnosti. Visok nakladalni rob, ločljivost vzvratne kamere, ki poleg tega sliko prikazuje na izredno majhnem ekranu, na seznamu opcijske opreme ni možnosti radarskega tempomata, kakovost nekaterih delov je vprašljiva, prav tako je omejen izbor nekaterih asistenčnih sistemov. Ker gre za športnega terenca v pravem pomenu besede, mu oprostimo trdo nastavljeno vzmetenje. Če želi kupec tako dobre vozne lastnosti, mora nekoliko tršo in neudobno vožnjo vzeti v zakup.

Dizelski agregat je izrazito glasen, a navorsko bogat in za nezahtevnega uporabnika prava izbira. V uredništvu bi sicer veliko raje izbrali močnejši bencinski agregat. Foto: Gašper Pirman

Položaj za volanom je vrhunski. Prav tako hvalimo upravljanje večopravilne enote prek vrtljivega stikala na sredinski konzoli. Foto: Gašper Pirman

Pri različici qaudarifoglio je gumb za zagon motorja obarvan rdeče, tukaj črno. Še vedno smo navdušeni nad položajem ob volanskem obroču. Foto: Gašper Pirman

Kakovost slike s kamere bi lahko bila boljša, prav tako velikost slike na ekranu. Foto: Gašper Pirman

Splošna uporabnost

Kot smo že omenili, je stelvio od giulie daljši pet centimetrov, kar pa na vpliva na izrazito večjo prostornost potniške kabine. Kljub zgoraj zapisanim pomanjkljivostim, ki so nas zmotile v testnem času, smo s stelviom zlahka shajali vsak dan. Z izbirnikom voznih profilov smo si prilagajali lastnosti avtomobila po svojih željah, v trenutku pa se nam je prikupilo upravljanje večopravilne enote. Če smo pikolovski, bi si namesto klasičnih števcev z velikim osrednjim zaslonom želeli v celoti digitalno ploščo, a ker je osrednji zaslon razmeroma velik in lahko na njem prikazujemo navigacijo in preostale podatke z multimedije, tega niti nismo pretirano pogrešali. Gre bolj za sledenje tekmecem, ki digitalno instrumentalno ploščo že ponujajo.

Še najbolj smo pogrešali radarski tempomat. Športni geni gor ali dol, novodobni SUV, ki je primarno še vedno namenjen vsakodnevni uporabi, bi moral imeti na seznamu opreme radarski tempomat in posledično sistem za samodejno zaviranje pri večjih hitrostih. Na testu je porabil povprečno 8,3 litra na 100 kilometrov, pri čemer bi se konkurenca odrezala za skoraj liter bolje. Odličen del pogonskega sklopa je samodejni osemstopenjski menjalnik. Hiter in po drugi strani uglajen je, kovinska vzvoda, ki sta namenjena prestavljanju za volanskim obročem, pa ena največjih na trgu. Nameščena sta fiksno, tako da ju načeloma lahko uporabljate tudi med preprijemanjem volana. Nekaj besed si zasluži tudi krmilni mehanizem. Je izredno neposreden, natančen in se hipoma odziva na ukaze.

Cena

Dejstvo: za šestdeset tisočakov je nemogoče najti tako vozniško usmerjenega športnega terenca, ki poleg športnih genov prinaša še razmeroma dolg seznam dodatne opreme. Vozniško je povsem poravnan z razrednim prvakom porschejem macanom, vendar je stelvio bistveno cenejši, v številnih elementih pa ne dosega ravni nemca. Njegovemu talentu ne moremo ničesar oporekati, malce le zamerimo Italijanom, da so pozabili na podrobnosti. Saj veste, hudič je v podrobnostih in tukaj smo jih v določeni meri pogrešali.

Delovanje in odzivnost pogonskega sklopa lahko prilagajamo s stikalom DNA. Hvalimo še odzivnost in delovanje osemstopenjskega klasičnega samodejnega menjalnika. Foto: Gašper Pirman

Prtljažni prostor je sprejemljivo velik, ima visok nakladalni rob in slab izkoristek dvojnega dna, saj stelvio nima rezervnega kolesa. Foto: Gašper Pirman