Hyundai i10 LPG - varčni malček na plinski mehur(ček)

Med malčki so dizli zapostavljeni, LPG pa še bolj

Redki proizvajalci majhnih vozil ponujajo dizelske motorje, če pa jih že, je njihov delež v primerjavi z bencinarji manjšinjski. Dizli se praviloma ne morejo kosati z majhnimi in večinoma varčnimi bencinskimi motorji, ker bi kljub manjši porabi cenejšega goriva predolgo lovili oziroma upravičili razliko v višji nabavni ceni vozila. Hyundai poskuša dilemo bencin ali dizel presekati s ponudbo motorja, predelanega na avtoplin.

Kje so razlike? Dva rezervoarja, dva števca in polovico cenejše gorivo ...

Na prvi pogled jih ni prav veliko. Kazalec za temperaturo hladilne tekočine iz osnovne bencinske različice se je umaknil merilniku za količino plina v rezervoarju, pod njim pa ostaja serijska naprava za količino bencina.

Števca za obe vrsti goriva sta torej dva, medtem ko je pri naših dosedanjih testih vozil LPG zadostoval en preklopni merilnik. 34-litrski rezervoar za plin zadostuje za največ 350 kilometrov, saj se zaradi varnostnih zahtev lahko napolni le 80-odstotno. Med testom smo največjo porabo izmerili prav na našem testnem krogu (kar se nam praviloma ne dogaja) in sicer 7,4 l LPG na sto kilometrov. To je skoraj liter več kot pri testu bencinske različice 1,0, vendar je cena goriva polovico manjša.

Še ena sprememba je v prtljažniku, kjer se v dvojnem dnu seveda skriva plinski rezervoar. Zato kar nekaj prostora za predmete potnikov odžirata obvezna oprema in pribor za popravilo pnevmatike, tega jim ni uspelo skriti, kot je to običajno, za eno od bočnih tapet.

Kot, da bi mu bilo nerodno povedati, da se vozi na plin ...

Glede občutkov med vožnjo ni nobene razlike. Za dva kilometra na uro nižja največja hitrost in stotica, ki jo LPG doseže tri desetinke sekunde pozneje, sta povsem nepomembna podatka. Stikalo za preklop na plin je manj uporabno, še manj pa kontrolna lučka med merilniki, ki je pri običajni dnevni svetlobi slabo vidna.

Pri vozilih z enim merilnikom količine goriva voznik ve, ali se vozi na plin ali bencin, pri i10 pa smo bili večkrat v dvomu. Še posebej zato, ker kontrolna lučka po preklopu samo trikrat pomežikne, nato pa ne sveti več.

Kot, da bi malemu hyundaiu bilo nerodno povedati, da se vozi na plin ...

Kronska slabost, ki se ni mogla izogniti našemu pikolovskemu odstavku, pa leti na adapter za plinsko polnilno ročko. Pri drugih znamkah je skrbno spravljen v vrečkah ali pa vgrajen poleg bencinskega polnilnega grla, pri hyundaiu i10 pa ga preprosto ni! No, saj je, ampak na črpalkah.

Kaj pomeni tovarniška predelava? Za začetke vsaj pet brezskrbnih let pod okriljem prepričljive garancije ...

V Hyundaijevem primeru so poleg običajnih posegov v glavi motorja med predelavo na plin izboljšali tudi nekatere zmogljivosti. Osnovnemu litrskemu motorju so povečali moč z 48,5 kilovata pri 5.500 vrtljajih na 50,7 pri 6.200 vrtljajih. Kadar motor deluje na plin, pa znaša njegova največja moč 49,3 kilovata, kar je še vedno več kot pri osnovnem motorju, katerega test smo objavili aprila 2014.

Kljub večji moči se je navor minimalno zmanjšal in kot smo že zapisali, je nižja tudi končna hitrost 153 kilometrov na uro, malo daljše pospeševanje do sto kilometrov na uro pa znaša 15,2 sekunde.

Nikakor pa ne gre pa pozabiti dejstva, da Hyundai sedaj ponuja eno izmed najbolj prepričljivih garancij na slovenskem trgu. Da, pravo tovarniško, kar pomeni pet povsem brezskrbnih let, brez nepredvidljivih stroškov, brez skritih pogojev in brez omejitve kilometrov. To je poleg prilagojenih materialov, za kupca nedvomno velika, če ne v tem primeru, kar največja prednost tovarniške predelava pogona na avtoplin. Takih pogojev vam ne bodo ponudili v nobeni delavnici, ki se ukvarja s plinskimi predelavami. To vsekakor vzemite na znanje.

Se naložba v LPG povrne? Da, po 62.000 prevoženih kilometrih boste na vsakih 100 kilometrov v žep pospravili dva evra.

Pri odgovoru na to vprašanje naletimo na povsem primerljive in tudi na manj primerljive podatke. Najpogostejša primerjava zajema ceno vgradnje plinskega sistema in povprečno porabo skupaj s cenama obeh goriv. Pri tem se običajno primerjata tovarniški povprečni porabi motornega bencina in avtoplina, lahko pa se uporabi kakšna druga povprečna poraba, do katere pridemo na izkustven način, na primer s testiranjem vozil v vsakdanjem prometu.

Kilometer vožnje s 95-oktanskim gorivom (1,323 evra za liter) in kombinirano porabo 4,7 litra na sto kilometrov stane 0,062 evra, z avtoplinom pa 0,042 evra (0,648 evra za liter LPG, povprečna poraba 6,5 litra na sto kilometrov). Razlika 0,02 evra na kilometer tako šele pri okoli 62 tisoč kilometrih doseže vrednost 1.200 evrov, kolikor znaša razlika v nabavni ceni med hyundaiem i10 in njegovo izpeljanko LPG.

Med cenovno manj opredeljivimi podatki ne moremo mimo dejstev, da LPG manj obremenjuje vitalne dele motorja, ta deluje bolj tiho, daljša pa je tudi njegova življenjska doba.

Prednost je tudi v manjši vsebnosti polutantov v izpušnih plinih, seveda pa so tudi minusi, o katerih smo pisali v naših testih oplov merive, astre in corse ter dacie sandero LPG.

Na primer o rezervnem kolesu, pa nesmiselnih prepovedih, ki veljajo v podzemnih garažah, ...