Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Jure Gregorčič

Ponedeljek,
3. 7. 2017,
13.03

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,65

Natisni članek

Volvo avtonomna vožnja avtonomna vozila tovornjak Zgodbe strojev Varna vožnja

Ponedeljek, 3. 7. 2017, 13.03

6 let, 6 mesecev

Samovozeči tovornjaki bodo temeljito spremenili logistiko sodobne družbe

Volvo v rudnik in po smeti pošilja samovozeča tovornjaka #video

Jure Gregorčič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,65
Volvo FMX - samovozeči rudarski in smetarski tovornjak | Foto Volvo

Foto: Volvo

Na svetovni dan rudarjev predstavljamo Volvov tovornjak, ki se več kot kilometer pod zemljo v rudniku Boliden v Kristinebergu na Švedskem sam vozi na sedemkilometrski trasi sistema rovov. Volvo ima v programu težkih tovornih vozil odprtih več testnih projektov avtonomne vožnje, ki naj bi v številne poklice prinesli več varnosti in učinkovitosti ter temeljito spremenili logistiko sodobne družbe.

Video: Volvo FMX se 1.320 metrov pod zemljo brez voznika pripelje po rudo

Vozila z različnimi stopnjami avtomatizacije bodo verjetno prej uvedli v panogah, v katerih prevozi potekajo na strogo omejenih območjih, recimo v rudnikih ali na tovornih terminalih. | Foto: Volvo Vozila z različnimi stopnjami avtomatizacije bodo verjetno prej uvedli v panogah, v katerih prevozi potekajo na strogo omejenih območjih, recimo v rudnikih ali na tovornih terminalih. Foto: Volvo Torbjörn Holmström, šef tehnologije v skupni Volvo, se je sredi temnega rova postavil na pot rudarskemu tovornjaku in dokazal, da je varnost ena ključnih postavk samovozeče tehnologije tudi z vidika specialnih nalog v tveganih poklicih in nevarnih delovnih pogojih. Prav v teh ekstremnih razmerah naj bi samovozeča tehnologija brez varnostnih tveganj še povečala storilnost.

"Ravnokar gledate prvi tovornjak na svetu, ki je zmožen sam voziti v zahtevnih razmerah. Uporablja laserske senzorje, da vidi okoli sebe. To je še vedno konceptni tovornjak, ampak ga že testiramo v realnih delovnih pogojih. Ta tehnologija bo spremenila rudarsko industrijo in celotno družbo. Tovrstna zahtevna delovišča bodo postala še bolj produktivna, bolj vzdržna in varnejša. To je začetek," je dober kilometer globoko v podzemlju rudnika povedal Torbjörn Holmström.

Samodejni sistemi vožnje v zahtevnih delovnih pogojih optimirajo prestavljanje, krmiljenje in hitrost, zato je mogoče zmanjšati še porabo goriva in izpuste ter zmanjšati tveganja okvare zaradi preobremenjenega materiala iz naslova nepravilne uporabe. | Foto: Volvo Samodejni sistemi vožnje v zahtevnih delovnih pogojih optimirajo prestavljanje, krmiljenje in hitrost, zato je mogoče zmanjšati še porabo goriva in izpuste ter zmanjšati tveganja okvare zaradi preobremenjenega materiala iz naslova nepravilne uporabe. Foto: Volvo

Video: Samovozeči smetarski tovornjak

Volvo v sodelovanju s švedskim komunalnim podjetjem Renova testira, kako lahko tovornjak oziroma vozilo brez voznika prispeva k varnejšemu in učinkovitejšemu ravnanju z odpadki ter hkrati pomaga izboljšati delovne pogoje zaposlenih. Razvojni strateg podjetja Renova Hans Zackrisson pravi, da je cilj projekta predvsem raziskati možnosti za varnejšo vzvratno vožnjo, da bi zmanjšali tveganje za poškodbe zaposlenih ter za pešce, kolesarje in preostale udeležence prometa v gosto poseljenih urbanih naseljih.

"Vožnja s težkim tovornjakom v naselju z ozkimi ulicami in ranljivimi udeleženci v prometu je z vidika varnosti seveda zelo zahtevna, tudi če vozilo ne preseže hitrosti pešca. Tovorno vozilo za odvoz odpadkov, ki ga zdaj preizkušamo, neprekinjeno nadzira okolico in samodejno ustavi, če se na cesti nenadoma pojavi ovira. Avtomatizirani sistem ustvarja tudi boljše pogoje za voznika, da lahko budno spremlja dogajanje v bližini tovornega vozila," pojasnjuje Carl Johan Almqvist, direktor za varnost prometa in izdelkov pri Volvo Trucks.

Ob prvem postanku z vklopljenim avtomatiziranim sistemom voznik spleza iz kabine, odide do zadnjega dela vozila, pripelje smetnjak in ga izprazni z upravljanjem ustreznih ukazov. Ko je praznjenje končano, voznik vnese ukaz in vozilo samodejno vzvratno zapelje do naslednjega smetnjaka. Voznik hodi po poti tovornega vozila in ima vedno popoln pregled nad dogajanjem v smeri vožnje. | Foto: Volvo Ob prvem postanku z vklopljenim avtomatiziranim sistemom voznik spleza iz kabine, odide do zadnjega dela vozila, pripelje smetnjak in ga izprazni z upravljanjem ustreznih ukazov. Ko je praznjenje končano, voznik vnese ukaz in vozilo samodejno vzvratno zapelje do naslednjega smetnjaka. Voznik hodi po poti tovornega vozila in ima vedno popoln pregled nad dogajanjem v smeri vožnje. Foto: Volvo

Tipala nadzirajo okolico tovornjaka, zato je vožnja varna ne glede na smer. | Foto: Volvo Tipala nadzirajo okolico tovornjaka, zato je vožnja varna ne glede na smer. Foto: Volvo Najprej si ustvari digitalno sliko naselja

Volvo za odvoz odpadkov z vgrajenim sistemom samodejne vožnje se mora najprej spoznati z naseljem, po katerem bo opravljal dejavnost. Na prvi vožnji po ulicah si avtopilot ustvari digitalni načrt dela. Tovornjak takrat vozi voznik in odvoz odpadkov upravlja ročno, medtem pa sistem samodejne vožnje v tovornjaku s svojimi tipali in tehnologijo satelitske navigacije (GPS) neprekinjeno nadzira in kartografira pot. Že ob naslednji vožnji na tem območju tovornjak natančno pozna pot in položaje vseh smetnjakov, ob katerih se mora ustaviti. Podoben sistem lastne kartografije recimo uporabljajo tudi samovozeči kmetijski stroji, ki delujejo v točno določenem okolju.

Zakaj tovorno vozilo vozi vzvratno in ne naprej?

"Če tovorno vozilo vozi vzvratno, lahko voznik ves čas hodi zraven stiskalnice, pri vožnji naprej pa bi moral hoditi od zadnjega dela do kabine in nazaj. Poleg tega vozniku ni treba plezati v kabino in iz nje ob vsakem speljevanju in postanku, zato je manj nevarnosti za delovne poškodbe, recimo kolen in drugih sklepov," pravi Hans Zachrisson, direktor za strateški razvoj pri podjetju Renova.

Če tovorno vozilo vozi vzvratno, lahko voznik ves čas hodi zraven stiskalnice, pri vožnji naprej pa bi moral hoditi od zadnjega dela do kabine in nazaj. | Foto: Volvo Če tovorno vozilo vozi vzvratno, lahko voznik ves čas hodi zraven stiskalnice, pri vožnji naprej pa bi moral hoditi od zadnjega dela do kabine in nazaj. Foto: Volvo

Če je prostora dovolj, zna sam tudi obvoziti ovire na ulici

Vzvratna vožnja je precej nevaren manever, saj voznik zlasti v strnjenem naselju nima dobrega pregleda nad dogajanjem za vozilom. Tudi če je vozilo opremljeno s kamero, lahko ostane precej mrtvih kotov in tveganj za poškodbe lastnine in pešcev ali kolesarjev ter delavcev. Ponekod vzvratna vožnja s težkim tovornjakom zaradi varnostnih razlogov ni dovoljena, spet drugod se zahteva, da za vozilom stoji sovoznik, ki se prepriča, da je cesta prazna, preden voznik zapelje vzvratno. Rešitev samodejne vožnje te težave po večini premosti zelo natančno in varno. Tipala nadzirajo okolico tovornjaka, zato je vožnja varna ne glede na smer. Če cesto zapira parkirano vozilo, lahko tovorno vozilo samodejno obvozi oviro – če je le dovolj prostora.

Vzvratna vožnja je precej nevaren manever, saj voznik zlasti v strnjenem naselju nima dobrega pregleda nad dogajanjem za vozilom. | Foto: Volvo Vzvratna vožnja je precej nevaren manever, saj voznik zlasti v strnjenem naselju nima dobrega pregleda nad dogajanjem za vozilom. Foto: Volvo

Švedi so odločeni narediti popolnega digitalnega voznika

Volvo - avtonomna vožnja | Foto: Volvo Foto: Volvo Z razvojem avtonomne vožnje težkih tovornih vozil se pri Volvu ukvarjajo že skoraj dve desetletji. S pilotnimi projekti zdaj postavljajo tehnološke in praktične, uporabne temelje konkretnih rešitve za številne panoge, ki neposredno vplivajo na razvoj vzdržne industrije. Ključni cilji so povečanje učinkovitosti in varnosti ter zmanjšanje obratovalnih stroškov ter manj porabe energije in posledično manjši vpliv na okolje.

Poleg tovornega programa Volvo avtonomno vožnjo pripravlja tudi za program osebnih avtomobilov, kjer pa je ključno vodilo več udobja in prihodnost varnejših cest brez smrtnih žrtev. So tudi eden prvih proizvajalcev, ki je že pred dvema letoma napovedal, da bo sprejel odgovornost za delovanje svojih avtopilotov in da bo v primeru trka njihovih avtomobilov v samovozečem načinu proizvajalec prevzel odškodninsko odgovornost. Pravijo, da bodo do leta 2020 tehnologijo aktivne in pasivne varnosti pripeljali tako daleč, da v novem volvu nihče več ne bo umrl ali bil težje poškodovan.

Ne prezrite zanimive rubrike: Zgodbe strojev

Z razvojem avtonomne vožnje težkih tovornih vozil se pri Volvu ukvarjajo že skoraj dve desetletji. | Foto: Volvo Z razvojem avtonomne vožnje težkih tovornih vozil se pri Volvu ukvarjajo že skoraj dve desetletji. Foto: Volvo

Ne spreglejte