Toča – naravni sovražnik avtomobilske pločevine

Ko udari narava, ni milosti. Nadutost prepričanja, da je svet naš, odnese orkanski veter, ponos zalijejo besneči hudourniki, ob bliskanju se oglasijo božje orgle in odpre se nebo. Ne, v tej zgodbi ne opisujemo konca sveta.

Gre za pojave, ki se kreirajo tam zgoraj v atmosferi, brez katere planet, kot ga poznamo, ne bi obstajal. Da gre za vreme in posledice, ki so z njim povezane. Mokro poletje, jesenske stoletne vode in škoda v milijonih so znova opozorili, da svet ni naš, da je narava polna življenja, ki vedno najde pot in da nevihte v Sloveniji ali pa tornada med koruznimi polji Oklahome prav nič ne zanima, koliko znaša naš mesečni leasing obrok za nov avtomobil ali pa dejstvo, da smo za novo streho na hiši varčevali deset let. Na burnejše čase se bomo morali navaditi in pripraviti. Tehnologija lahko kljubuje vročini, mrazu, snegu, ledu in toči, a ne gre pozabiti, da ima svoje meje.

Kako toča pridobi na kalibru?

Ko nekemu padavinskemu elementu uspe v nevihti, ki se je razvila do 12 ali 13 kilometrov visoko, zaokrožiti večkrat, začne v primeru toče pridobivati na kalibru, berite premeru in masi. Brane Gregorčič pojasnjuje:

"Nekje pod štirimi kilometri imamo samo vodne kapljice, med štirimi in šestimi kilometri višine imamo v nevihti deloma vodne kapljice in deloma ledene kristale. Ledeni kristali predvidoma rastejo na račun vodnih kapljic. Ko pa se vse to skupaj dviga in zmrzuje, lahko na teh omočenih snežinkah nastane ledena obloga. Ko vse skupaj začne padati, na to konglomeratno tvorbo primrzujejo nove vodne kapljice in tako toča pridobiva na velikosti. Pri nas je najpogostejša toča v velikosti oreha, se pravi, od dva do tri centimetre v premeru. Se pa občasno pojavlja toča tudi v velikosti jajca ali teniške žogice."

V Sloveniji ni vremenske oaze. Toča in neurje lahko udarita kjerkoli …

Meteorologi: Razmislite, preden se odločite reševati pločevino, da ne bo veljal pregovor iz dežja pod kap

Brane Gregorčič, meteorolog iz Agencije Republike Slovenije za okolje glede vremena kot izvirnega greha za nastanek škode na avtomobilih poudarja, da je neurij več vrst, zato je potrebno, da človek, ko mu preti nevarnost, najprej ravna preudarno in premišljeno:

"Včasih je neurje lahko tudi močan veter in v želji, da bi avtomobil obvarovali pred točo, parkiramo pod drevo, se lahko zgodi, da na koncu toče ni, na avtomobil pa pade kakšna debela veja in je škoda lahko še večja."

Ne zatiskajte si oči: Slovenija ni odporna proti klimatskim spremembam …

Burno vremensko dogajanje v letu 2014 je ljudem tudi v Sloveniji dalo misliti, da se nekaj tam zgoraj spreminja. Je to naključje, fikcije ali pa so klimatske spremembe dejansko pokazale zobe tudi na sončni strani Alp. Meteorologi opozarjajo, da dvig temperature ozračja pomeni več energije tudi za ostrejše oziroma burnejše vremenske pojave.

V iskanju avtomobila, odpornega proti vremenu in udarcem: bitka bo večna …

Karoserija – namensko oblikovan izraz umetnikov – je najbolj čustvena in hkrati najbolj ranljiva plat vsakega avtomobila. Podvržena je naravnim vplivom, pred vozniško nenatančnostjo jo varuje le tanka plast barve, izzivi, s katerimi se srečuje vsak dan obstoja, pa so lahko tudi neverjetno zahtevni.

Toča skrbi za eno od najhujših avtomobilskih tegob – pločevinasti celulit. Vozniki so, da bi se izognili poškodbam na avtomobilu, pripravljeni celo nespametno tvegati življenje. Vse za to, da avtomobil zaradi vdolbinic na karoseriji ne bi postal spomenik neusmiljeni naravi. Ranljivosti pločevine se zavedajo tudi in predvsem tisti, ki jo tako skrbno snujejo, oblikujejo in nadenejo vozilu. Brez nje avtomobil ne bi bil predmet poželenja, celo navdih. Bil bi le učinkovito sožitje tehničnih rešitev, računalnikov, koles, motorja, sedežev in kar je še vitalnih komponent, ki sestavljajo sodobno prevozno sredstvo.

Eden od ključnih sestavnih delov nastajanja avtomobila pa je tudi filigransko natančno posvečanje stroškovnih plati, tesno povezanih z vsem življenjskim ciklom. Poleg mehanskih delov karoserija z vsemi svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi najbolj trpi, odpornost proti vremenskim vplivom pa je ključnega pomena.