Škoda octavia G-TEC: iz Berlina na jadransko obalo za 35 evrov

Lovec na rekorde je sprejel izziv nemške družine

Popularni Avstrijec, lovec na vozniške rekorde Gerhard Plattner se je tokrat lotil rekorda v varčni vožnji. Š škodo octavio G-TEC s pogonom na zemeljski plin je popravil rezultat ekološko ozaveščene družine Baumann iz Berlina, ki je pot od Berlina do Jesola, mesta na italijanski jadranski obali blizu Benetk, v enakem avtomobilu pred njim prepotovala s povprečno porabo 3,6 kilograma zemeljskega plina na 100 kilometrov.

Ker je bil Plattner na tej poti sam, so zaradi primerljive teže s štiričlansko družino Baumann v avtomobil namestili še balastne rezervoarje, napolnjene z vodo, ter tako dodali kilograme, primerljive z dodatnimi tremi potniki.

Obe octavii G-TEC, ki sta prevozili to pot – najprej siva octavia družine iz Berlina in zdaj modra Plattnerjeva – sta zato skupaj s posadko vsaka tehtali okoli 1.700 kilogramov.

Povprečna poraba: 2,93 kilograma zemeljskega plina na 100 kilometrov

Plattner je 1.172 kilometrov dolgo potovanje, ki je po večini poteklo po avtocestah in cestah, rezerviranih za motorna vozila, končal s povprečno porabo 2,93 kilograma zemeljskega plina (metana) na 100 kilometrov.

Glede na porabo energenta je pri tem v povprečju na vsak kilometer v zrak izpustil le 81 gramov ogljikovega dioksida.

Še bolj impresivna pa je končna številka na računu za gorivo, 35,71 evra.

Le dobre tri evre je torej za energijo zapravil na vsakih 100 prevoženih kilometrov.

Varčen dizel bi za tak račun moral v poprečju porabiti le 2,24 litra goriva

Za lažjo predstavo: če bi za enako vsoto denarja po trenutnem slovenskem ceniku za liter dizelskega goriva želeli to razdaljo prevoziti z varčnim dizelskim motorjem, bi se povprečna poraba morala spustiti na 2,24 litra na sto prevoženih kilometrov.

Pri tem je treba poudariti, da Plattnerjeva najnižja potovalna hitrost ni smela pasti pod 80 kilometrov na uro.

Pot je opravil v treh dneh, vsaka posamezna etapa pa je obsegla okoli 400-kilometrsko razdaljo.

Učinkovitost brez vozniških kompromisov

"Še vedno se zdi, da so ljudje nekoliko negotovi, ko gre za zemeljski plin kot gorivo v avtomobilu. Vendar energijsko učinkovita mobilnost v tem primeru ne pomeni več sklepanja kompromisov. Voznikom v primeru pogona na zemeljski plin ni treba več izbirati med varčno vožnjo in potovalnim udobjem," je svoje energijsko zelo učinkovito potovanje komentiral Gerhard Plattner in dodal, da je octavia G-TEC lep primer, kako je mogoče izjemno učinkovit motor združiti z vsem udobjem, ki ga ponujajo povsem običajni primerljivo zmogljivi avtomobili.

Na najnovejši dosežek Škodinega tovarniško prirejenega CNG-modela pa je opozoril tudi dr. Frank Welsch, član Škodinega odbora za razvoj:

"Tehnologija pogona na stisnjen zemeljski plin združuje čisto mobilnost z nizkimi stroški in za povrhu zagotavlja zabavno vozniško izkušnjo brez omejitev."

CNG: do 60 oziroma 40 odstotkov cenejši od bencina oziroma nafte

Ta češki avtomobilski proizvajalec pod okriljem koncerna Volkswagen je zemeljski plin kot pomembni energent že precej umestil s svojo strategijo trajnostne in vzdržne mobilnosti.

Izpušni plini so pri motorjih, ki jih žene zemeljski plin (CNG), za okolje manj obremenjujoči kot pri bencinu ali dizlu. Stisnjen zemeljski plin pa na ceste prinaša tudi nižje stroške, tako z vidika vzdrževanja kot tudi cene za ponujeno energijo.

Zemeljski plin je glede na cene na posameznih trgih v povprečju za okoli 60 odstotkov cenejši od bencina in 40 odstotkov cenejši od dizla.

Cenejša energija: za enako vsoto se boste peljali dlje kot na bencin ali dizel

Na največji slovenski javni CNG-črpalki Energetike Ljubljana, ki je v prestolnici ob garažah Ljubljanskega potniškega prometa, je za kilogram zemeljskega plina treba odšteti 1,145 evra.

Pri tem pa je treba poudariti, da je v kilogramu tega energenta več energije kot v litru bencina, dizla ali avtoplina LPG. Za ta denar torej v kilogramu zemeljskega plina dobimo toliko pogonske energije, kot jo ponuja 1,57 litra bencina ali 1,39 litra dizla ali skoraj dva litra (1,98) avtoplina LPG.

Energija iz kilograma zemeljskega plina je zato tudi pri nas za okoli za dobrih 40 odstotkov cenejša od tiste v energijsko primerljivi količini dizelskega goriva. V praksi to pomeni, da se za enako vsoto denarja lahko na stisnjen zemeljski plin peljemo dlje.

Pogonsko gorivo prihodnosti

Zakaj je stisnjen zemeljski plin pri nekaterih avtomobilskih proizvajalcih že zaveden kot pogonsko gorivo prihodnosti, pa nakazujejo tudi poročila Mednarodne agencije za energijo (International Energy Agency).

Viri naj bi ob trenutni porabi zagotavljali dovolj energije za prihodnjega četrt tisočletja, torej 250 let.

Hkrati pa razvoj novih tehnologij obeta še odkrivanje dodatnih zalog tega plina v drobovju našega planeta.