Novi Hyundai Tucson: V iskanju solčavske bicke

Naš prvi izbor poti je bil, kot bi pri imenitnem slow foodu začeli s sladico. Brez aperitiva, brez predjedi, glavne jedi, vseh juh, kruhkov, solat, vinskega izbora … na polno k sladici. Odločili smo se za solčavsko panoramsko cesto, ki je bila pred kratkim izbrana za NAJ POT 2015, ki jo je podelila Turistična zveza Slovenije.

Ko na letiš na zaprto cesto …

… se ne sekiraš. Veš, da tam nekje za drevesi obstaja pot, ki jo uporabljajo domačini, da uberejo bližnjico domov. Preveriš z domačini in jo odcvirnaš naravnost čez drn in strm do vrha hriba, tako suvereno, kot da je to najbolj običajna pot. Naš voznik Aleš Črnivec, nekoč zelo uspešen relist, je Google najbolj nemogočih, skritih, skrivljenih, prašnih, blatnih, zavitih, tresočih in prečudovitih poti. Je pa tudi previden in varen voznik, zato se vseeno pomeni z domačini, preden jo mahne navkreber, tja, kjer bi prisegli, da ni poti. Pa je. In to kakšna!

Na trenutke se je zdelo, kot bi v nekem čudnem stanju zapeljali v z jesenjo obarvan barvit vrtinec, ki nas bo izpljunil v neki drugi dimenziji. Vrtinčenje pisanega listja, gozdni vonj in sončni žarki, ki so pronicali skozi zdesetkane krošnje so nas že na začetku poti odpeljali v neko zamaknjeno stanje duha. Ko se samo prepustiš prevladujočemu miru in ko je vse prav. In tišini, ki smo jo motili le mi s svojo prisotnostjo.

Pastirček Krištof, solčavske bicke in strašni zmaj Lintver

Več kot dovolj materiala, da še tako otopelega človeka brez domišljije spodnese ob vseh lepotah na poti, ki jih zajemaš s prepolno žlico. Pot je primerna tako za moške pustolovce kot družine, vsak bo našel nekaj zase.

Celo pot nas spremljajo informativne table, ki opozarjajo na posebnosti in naravne znamenitosti, povejo pa tudi, kje vse pastirček Krištof išče svoje izgubljene ovčice in kje katero od njih najde. Solzico in Rožico je našel, tudi za druge je prehodil zajeten kos poti, da jih je našel in spet zbral v čredo. Zmaja Lintverja pa smo presenetili ravno, ko je pomolil rep in glavo iz votline, kamor se rad skrije.

Kdo se boji zmaja Lintverja?

Verjetno vsi, ki živijo tod okoli. Lintver je potomec starega zmaja, ki je prekljuval steno med Klemenčo pečjo in Orlovcem. Ta je zadrževala jezero, ki se je izlilo, porušilo macesen s sedmimi vrhovi, ki pa je padel na nesrečnega zmaja in ga ubil. Lintver mlajši je prav tako strašen zmaj kot njegov predhodnik, ponosen, lep in pameten. In zgodbe obeh nas učijo, da je treba naravo spoštovati in ne rušiti ravnovesja v njej.

V varnem objemu Hyundaia Tucsona

Njega ni skrbel niti zmaj niti pot. Vse ovinke in strmine je varno odpeljal, ustrežljivo ustavil, kjer smo želeli, nam stregel s prečudovitimi razgledi skozi vetrobransko steklo in v nas sprožil odločitev, da se še ne bomo razšli. Zato smo načrtovali naslednjo pot, še preden smo se s solčavskih strmin spustili v dolino.