Iz kitajskih garaž: samogradnje od kovčka na motorni pogon do podmornice

V velikem morju je tudi veliko rib

Kitajska je država, kjer živi milijarda in štiristo milijonov ljudi, in če verjamemo verjetnostnemu računu, se tam zgodi marsikaj, tudi kaj dobrega in zanimivega, kot so na primer izdelki v samogradnji, kot jih vidite na priloženih fotografijah. Narodi smo si med seboj precej različni, a vse, kot kaže, žene isti nemirni duh – narediti nekaj, kar se je porodilo v lastni glavi.

Inženirstvo – vedno aktualna veda

Inženirstvo je veda, stara najmanj dve tisočletji, kaže pa ji enako dobro kot ob spočetju.

Veliko tistega, kar vidite okoli sebe, je delo nekih inženirjev, ki so si stvar zamislili, jo zasnovali in (dandanašnji) pripravili za izdelavo.

Ni lahko, že samo izbrati pravi vijak terja nekaj (pred)znanja in izkušenj. Kje je šele celoten izdelek kot sklop številnih elementov in delov.

Kar vidim na spletu, naredim doma v garaži

Na Kitajskem se menda res zlivajo številni prej omenjeni vzroki za domače inženirstvo: ljudi je dovolj, da se med njimi najdejo tudi nadpovprečno bistri, obenem so ekonomske razmere še vedno bolj na dnu, dostopnost do informacij pa je še posebej s spletom ogromna. Nič čudnega, da marsikoga zasrbijo možganske celice in prsti.

Sledim svojemu srcu, želim si kovček na motorni pogon

Vsak se seveda osredotoča na področje, ki mu je pri srcu. He Liang, na primer, morda pogosto potuje ali pa bi vsaj rad potoval. Deset let je menda potreboval, da je motoriziral svoj kovček z elektromotorjem, a zdaj se kovček z njim pelje do 20 kilometrov na uro in kar do 60 kilometrov daleč.

Kdo ve, kako daleč od doma je njegovo delovno mesto in ali si lahko privošči pravo prevozno sredstvo. Kakorkoli že, njegov izum morda ni tiste vrste, ki bi na spletno stran aliexpress privabil tisoče kupcev, a če nič drugega, je He verjetno najbolj ponosen inženir tam, kjer živi.

Na trgu so menda podmornice precej drage, torej jo naredim sam

Na drugi strani je Zhang Wuyi, 37-letni kmet in ljubiteljski izumitelj. Skupaj z nekaj somišljeniki izdeluje podmornice v malih serijah. Izdelal jih je že sedem, eno od njih pa prodal za dobrih 14 tisoč evrov nekemu poslovnežu.

Njegove podmornice so sicer izdelane z namenom pobiranja sadov morja (in jezer) – Kitajci imajo posebej radi morske kumare. Potopijo se lahko do 30 metrov globoko, njihov domet pa znaša deset ur plovbe.

Že Ikar je hotel leteti – in želja je očitno človekovo prekletstvo

Igor Ivanovič Sikorski je najbrž stopal po podobnih stopinjah; resda že v 30. letih prejšnjega stoletja, a z inženirskega stališča je izdelava helikopterja še danes – za posameznika brez konkretnih inženirskih izkušenj – izjemen zalogaj.

Gao Hanjie, grafični oblikovalec in helikopterski navdušenec, se na to, kot kaže, požvižga. Z nekaj prijatelji je v samo šestih mesecih prišel do točke, kot kaže fotografija. Šest metrov dolg in 350 kilogramov težak helikopter še ne leti, a Gao trdi, da je tik pred tem.

Uporabno ali neuporabno?

Ni statistike, ki bi zmogla zajeti vse, kar se zgodi na tem planetu, zato lahko to vprašanje prepustimo lastni domišljiji. Kitajski primer pa kaže, da je marsikaj mogoče – z nekaj talenta, z veliko dela in morda še več vztrajnosti.

O uporabnosti je pogosto težko soditi, za marsikaj se zdi, da je bolj samo sebi namen, lahko je tudi le končni odgovor na vprašanje avtorja, ali sam to zmore. Se pa najdejo tudi izdelki, ki, tako kot omenjena podmornica, v resnici nekomu pomagajo postoriti nekaj, kar bi sicer brez tega opravil teže ali v daljšem času.

V smeteh je vse več še vedno uporabnih kosov!

Ob vseh priznanjih omenjenim pa imajo vendarle vsi (ali vsaj večina) to potuho, da je industrija v zadnjih letih naplavila toliko izdelkov, po katerih se lahko zgledujejo, lahko pa jih delno ali v celoti reciklirajo.

Marsikateri korak jim je torej prihranjen, saj jim ni treba ustvariti lastnih umotvorov iz surovin, pač pa lahko uporabijo različne kose, ki jih za majhen denar ali kar zastonj poberejo na odpadih. Toda to ne zmanjšuje njihove genialnosti – le skrajša čas od zamisli do izdelka.

Narediti in preizkusiti je velika želja

Morda ni čisto tako, a zdi se, da takšni izumitelji bolje poganjajo na "jugu", torej tam, kjer je malo denarja in vsega, kar je s tem povezano – tudi ekološka ozaveščenost in varnost – pri delu in uporabi.

Skoraj si upamo trditi, da za nobenega od tu prikazanih izdelkov, naj bodo še tako čudoviti, ni bilo izdelane ne tehnične dokumentacije po standardu ISO ne opravljenih računalniških simulacij možnosti okvar, zloma in delovanja v resničnem okolju. A kaj bi to – marsikaterega človeka ženeta adrenalin in strah, nekateri hodijo v Himalajo in se ne vrnejo, drugi pa pustijo prosto pot svoji inženirski domišljiji in rokam.

Mi pa se tu iz varnega zavetja sten in naslanjača čudimo.