BMW: začenjamo novo dobo električne mobilnosti tudi v Sloveniji

Daniel Gamber, projektni vodja pri znamki BMW i: "Elektromobilnost ni samo privlačna, pač pa tudi logična pot prihodnosti."

Tudi na slovenski trg je sicer z zamudo, a vendarle uradno vstopila znamka BMW i, ki predstavlja vizijo trajnostne mobilnosti kot so si jo zamislili pri bavarskem premium velikanu, ki sicer v ospredje potiska predvsem dinamičen, vozniško orientiran karakter svojih modelov.

O novi seriji i smo se pogovarjali z Danielom Gamberjem, projektnim vodjem pri znamki BMW i. Ta je oba karbonska posebneža z elektromotorji BMW i3 in BMW i8 na slovenske ceste pospremil v luči globalnih eko trendov.

Slednji po njegovem mnenju potrjujejo, da je elektromobilnost ne samo privlačna, pač pa tudi logična pot prihodnosti.

Gospod Gamber, pri novi seriji i se zdi, da med i3 in i8 zeva praznina. Kakšni so načrti, boste ponudbo dopolnili z novimi modeli?

Res je, prostora med njima je dovolj. V tem trenutku preverjamo trge in zbiramo izkušnje uporabnikov, ki že vozijo modele i. Učimo se tudi iz izkušenj, ki smo jih pridobili od uporabnikov vozil mini E in BMW active E, poleg tega pazljivo spremljamo, kam se usmerjajo trg vozil z alternativnimi pogoni in navade voznikov. Čakamo tudi na novosti pri tehnologiji baterij. Nič še ni potrjeno, a zagotovo bomo kolekcijo še razširili glede na nove izsledke.

Kako uspešen je bil do zdaj i3?

Tako mediji kot kupci so navdušeni – takšne so naše izkušnje. Model i3 je hkrati pobral tudi številne nagrade. S prodajo v prvem letu smo zadovoljni.

Od česa pa, menite, je odvisna prodaja avtomobilov z alternativnimi pogoni danes?

Dve glavni stvari vplivata na prodajo: zakonodaja posameznih držav in infrastruktura, ki je v državi na voljo. Se pravi predvsem število in razporeditev električnih polnilnic. Sicer pa smo na splošno s prodajo obeh modelov i na 30 trgih, kjer so že na prodaj, zelo zadovoljni.

Kdaj, menite, bodo avtomobili BMW i prinašali dobiček?

Vsak prodan BMW ustvarja dobiček, tudi modeli serije i.

Kje imate pri znamki BMW še rezerve, ko govorimo o seriji i? Morda v hrambi energije, vozniških navadah, načrtovanju poti …

Pri alternativno gnanih avtomobilih imamo holističen pristop. Spremljamo tudi start-up podjetja in dogajanja v Silicijevi dolini. Gre pa, seveda, za spreminjanje človeških navad, enako, kot so to storili mobilni telefoni. Med drugim imajo na primer naši modeli i v navigacijskem sistemu tudi funkcijo, na podlagi katere nam navigacijska naprava lahko ponudi pot do cilja delno z javnim prevozom, s tem da se ta del poti začne pri kateri od električnih polnilnic. To je odvisno od številnih dejavnikov, vključno s kakovostjo in pokritostjo javnega prometa. Vključena je tudi možnost, da voznik krajši del poti opravi peš, če navigacija na podlagi znanih podatkov ugotovi, da je to dobra možnost za dosego cilja. Seveda pa je to le ena od možnosti, voznik še vedno lahko izbere tudi klasično pot do cilja.

Je kakšna omejitev pri tem, kje navigacijska naprava lahko ponudi tudi takšno pot?

Seveda. Navigacijska naprava mora imeti zadosti kakovostnih podatkov o javnem prometu, o trenutni gostoti prometa, o vremenu in podobnem. Takšno možnost imajo, na primer, v večjih sodobnih mestih, kot sta München in New York.

Zdaj, ko že imate precej izkušenj, verjetno veste, katera država je najbolj idealna za vozila BMW serije i?

Kot rečeno, je večina vzrokov za uporabo v rokah države oziroma njenih zakonov in raznih spodbud, pomembno je tudi električno omrežje in znotraj njega število polnilnic. V tem smislu je med najprimernejšimi državami nedvomno Norveška, ki z veliko "vodne" elektrike in z vladno iniciativo močno spodbuja uporabo alternativno gnanih vozil. Njihove davčne olajšave in možnost vožnje po pasovih, namenjenih javnemu prevozu, močno vplivajo na trg električnih avtomobilov in priključnih hibridov. Izjemnega pomena je tudi povprečna dolžina poti, ki jo dnevno opravi voznik, pa standard v državi in seveda, kot sem že povedal, razvejanost polnilnic. Pravzaprav bi iz vsega tega sledilo, da je idealna dežela za električna vozila kakšen otok. Na drugi strani pa morate vedeti, da tudi v Nemčiji ni tako, kot bi si z vidika alternativnih pogonov želeli – marsikje infrastruktura še ni dovolj razvejana.

Kaj pa Slovenija, se vam zdi, da je dovolj blizu idealne države za elektrifikacijo prometa?

Seveda, potencial je dovolj velik, zato pa smo od danes tudi tu.