Sobota, 18. 3. 2023, 9.49
1 leto, 9 mesecev
Prva vožnja: Lexus RZ
Japonski prestiž: revolucionarni volan ni edini adut #foto
Na cesti oblikovno poka od samozavesti in nudi veliko prestiža, električni pogon pa v primerjavi s hibridi izpostavlja dinamiko, prinaša pa tudi nekaj kompromisov. RZ je športni terenec Lexusa, ki želi v Evropi do leta 2030 postati povsem električna znamka.
Lexus je izdelal prvi namenski električni avtomobil, ki navzven poka od drznosti in zanimivih oblikovalskih potez. V notranjosti avtomobil še čaka na največjo tehnično novost in sicer volan brez fizične povezave volana in koles, sicer pa bo voznikom nudil veliko udobja, za Lexus znane premijske prefinjenosti in zavoljo električnega pogona - če ga le primerjamo s hibridnimi modeli te znamke - tudi več dinamične vožnje. Na cesti je RZ videti zelo samozavestno, kako dober je izkoristek njegovega električnega pogona iz vidika porabe in učinkovitosti polnjenja
Toyoti se prvi pohod v svet električnih avtomobilov ni izšel najbolje in (tudi zato) se je pri največjem avtomobilskem proizvajalcu spremenilo mnogo stvari. Vodenje podjetja je prevzel Koji Sato in med glavnimi prioritetami družbe, ki sicer še vedno zagovarja večpogonsko avtomobilsko prihodnost in nikakor ne izbire le enega “svetega” pogona za prihodnja desetletja, je razvoj konkurenčnejšega električnega programa. Toyota tako že pripravlja nadgradnjo obstoječega sistema v bZ4X, kakršno smo z veliko gotovostjo napovedali že med našim prvim testom tega avtomobila, zastavonošo električnega pogona pa bo pri Japoncih prevzel Lexus. Do leta 2030 bo ta v Evropi postal znamka izključno električnih avtomobilov.
Na revolucionaren volan bo treba še počakati
Taka odločitev je za Lexus kot znamko, ki se že dolgo v Evropi bori za večjo prepoznavnost in tudi višji tržni delež, lahko dobra. Hitrejši prehod na nove pogone je lahko priložnost za večjo izpostavitev znamke in približevanje tekmecem.
Pred dnevi smo že pisali o zanimivem novem volanskem sistemu, ki smo ga lahko na odprti cesti preizkusili prav po zaslugi Lexusa. To je tehnologija “steer-by-wire”, ki odpravlja fizično povezavo volana in koles. Lexus jo je v prototipni izvedbi kot prvi ponudil za konkreten test v vsakdanjem prometu in volan, ki ima le še 150 stopinj hoda od skrajne leve do skrajne desne točke, deluje zelo prepričljivo. Toda ti sistemi bodo na ceste prišli šele po letu 2025. Če bi ga lahko Lexus ponudil že letos, na primer s prvimi primerki modela RZ tudi v Sloveniji, bi bil lahko to pomemben tehnološki preskok novega modela.
Video - prikaz sistema One Motion Grip
Notranjost zelo podobna modelu NX
Vse do leta 2025 pa model RZ vendarle ne bo tako poseben. Če tega novega volana ni v avtomobilu, je notranjost izjemno podobna klasičnemu hibridnemu modelu NX. Volanski obroč je isti, enako tudi merilniki in loči ju le nekaj podrobnosti na sredinski konzoli. Iz tega vidika je RZ celo preveč generičen in na primer izza volana manj poseben kot je omenjen Toyotin sestrski model.
Bolj kot videz notranjosti, kakovost izdelave in splošno odlično počutje - čeprav prihaja z druge platforme, je RZ vse to odlično preslikal iz modela NX, električni pogon določene spremembe prinaša na drugih področjih. Zavoljo električnega pogona je veliko večja dinamika vožnje in hitrejša odzivnost pogona, kar je neposredno dobrobit enostopenjskega električnega prenosa in ne menjalnika CVT. Prednost je tudi več prostora na zadnji klopi, še posebej je všečno ravno dno.
Precej več dinamike: elektropogon odpravlja pomanjkljivosti menjalnika CVT
RZ ima tako kot bZ4X še prostor za napredek pri električnem pogonu, tako kot pri porabi kot zmogljivosti polnjenja. Na prvi testni vožnji je na podeželju poraba zdrsnila pod mejo 20 kilovatnih ur (kWh) na sto kilometrov, zato bo avtomobil zanimivo spoznati tudi na slovenskih cestah in videti, kako daleč zmore peljati brez vmesnega polnjenja. Baterija je dokaj velika, saj kapaciteta znaša dobrih 71 kWh - toda brez pozitivnih presenečenj pri porabi bo težko resneje presegati doseg 300 kilometrov. Vsi modeli RZ bodo opremljeni s štirikolesnim pogonom, torej dvojnim elektromotorjem.
Sprednji motor ima moč 150, zadnji pa 80 kilovatov. Skupna sistemska moč je tako 230 kilovatov oziroma 313 “konjev”. Največja moč polnjenja na DC znaša do 150 kilovatov. Vse to omogoča pospešek do 100 kilometrov na uro v 5,3 sekunde in najvišjo hitrost 160 kilometrov na uro.