Torek, 14. 3. 2023, 5.51
4 mesece, 2 tedna
Prvič na cesti: volan brez fizične povezave s kolesi
Največji avtomobilski premik stoletja? Šok le za 30 sekund. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,83
20
Prvič v avtomobilu, ki volana nima več fizično povezanega s krmilnimi kolesi. Namesto letve za prenos skrbijo le še elektronski signali. Po nekaj ovinkih in kakšnih 30 sekundah se voznik, če je navajen pravilno držati volan "petnajst do treh", že navadi. Futurizem? Očitno ne. Take sisteme lahko v avtomobilih pričakujemo po letu 2025.
Podeželska cesta v Provansi je bila odprta za vsakdanji promet. Sredi dopoldneva, ko sem se usedel za volan lexusa RZ, tam gneče ni bilo. To je bilo za občutek in misli, predvsem ob pogledu na nenavaden volan, najbrž dobro. Lexusov volan ni bil nenavaden le zaradi oblike, temveč predvsem zaradi skrite tehnologije v ozadju. Oziroma tehnologije, ki je ta avtomobil nima več.
Prvič sem lahko na odprto cesto in ne le na kakšen varno ograjen poligon zapeljal avtomobil, ki volanskega obroča nima več fizično povezanega s sprednjimi kolesi. Vrtenja volana torej na kolesa ne prenaša več volanska letev, temveč elektronski signali.
Prvih 30 sekund je bilo resnično nenavadnih …
Pri Lexusu so za ta preizkus namensko izbrali Francijo, saj je bilo tam mogoče začasno registrirati tudi avtomobile z opremo, ki še ni dokončno razvita, homologirana oziroma ni v serijski proizvodnji. Da, to je bil čisto pravi preizkus tehnologije prihodnosti, saj jo bo Lexus v svojih avtomobilih - predvidoma bo to električni športni terenec RZ - ponudil leta 2025.
Od skrajno leve do skrajno desne točke volana je manj kot 180 stopinj. Moja prva poteza z volanskim obročem je bila že preveč agresivna in avtomobil je takoj, ko sem speljal z mesta, zato zavil ostro levo in nato še desno. Vse pri zelo nizki hitrosti pod desetimi kilometri na uro, torej dejansko še na parkirišču. Toda ko je hitrost vsaj malo narasla, je bil občutek na izvozu z zasebne ceste že veliko bolj naraven. Tako prelomne avtomobilske premike imamo redko (dobesedno) v rokah.
Tak volan omogoča tudi prilagodljivo razmerje volanskega prenosa, kar do zdaj ni bilo mogoče.
Lexus bo tak volan najprej vgradil v električnega športnega terenca RZ.
Z naraščanjem hitrosti je vse boljši (zanesljivejši) tudi občutek za volanom
Višja ko je bila hitrost, bolj naravna je bila vožnja. Praktično celoten zasuk volanskega obroča sistem deluje zelo linearno, torej predvidljivo in enakomerno. Drugače je le pri zadnjih desetih odstotkih poti volana v eno smer, torej tik preden pridemo do njegove skrajne točke. Tam kolesa, sploh če volan v eno stran do konca potegnemo bolj sunkovito, spet nekoliko bolj agresivno zavijejo.
To so malenkosti, ki jih bo v prihodnje zanimivo preizkusiti tudi na poligonu varne vožnje. Lexusovi inženirji so povedali, da je na zdrsni plošči s takim volanom avtomobil lažje ujeti. Ker je manevriranje z volanom omejeno, neizkušen voznik v paniki manj sunkovito premika kolesa. Tudi simulacija izogibanja navidezni oviri pri hitrosti nad 100 kilometri na uro je pustila dober vtis. Še največ privajanja bo pri parkiranju, ne pa pri običajni vožnji.
Katere so lahko prednosti takih sistemov?
Prva izkušnja s takim volanom je bila zelo pozitivna. Najprej zato, ker se je bilo upravljanja mogoče tako hitro privaditi in ker prinaša očitne prednosti: z odrezanim zgornjim delom je pogled na cesto občutno boljši, voznika tak volan prisili v pravilno držo - to je tudi predpogoj, da se sistema uporabnik hitro privadi -, volanski sistem je lažji, zahteva manj vrtenja in dolgoročno naj bi digitalizacija tudi izboljšala povratni občutek med cesto, kolesi in voznikovimi čutili.
To je tudi eno glavnih vodil razvojnih inženirjev takih sistemov. Ti so seveda mislili tudi na varnost, saj gre za pomembno psihološko mejo odprave povezave volana in koles. Sistem ima tako med drugim tudi sekundarno možnost napajanja. Med slabosti bi lahko poleg očitnega zanašanja na digitalizacijo uvrstili tudi ceno. Tak sistem vsaj sprva zagotovo ne bo del serijske opreme.
Tudi Peugeot, za zdaj res še futuristično, napoveduje volansko tehnologijo brez fizične povezave volana in koles.
Šele to je pravi "steer-by-wire"
Volan podobne oblike smo pred kratkim sicer preizkusili tudi v novi tesli model S plaid, ki pa ima v ozadju še vedno povezavo volana in koles. Volan je imel zato še naprej več vrtljajev v obe smeri, s tem pa je z odrezanim vrhom oteženo manevriranje. Šele pravi volan tehnologije "steer-by-wire" omogoči pravi izkoristek zgoraj odrezanega volanskega obroča. Privajanje pri lexusu je bilo ravno zato tako hitro in trajalo le nekaj ovinkov.
Je to prihodnost? Take sisteme naročajo največji kupci, razvoj tudi v Sloveniji.
Danes se zdi tovrstna tehnologija morda še futuristična in na prvi pogled malo verjetna za široko avtomobilsko uporabo, toda informacije razvojnih dobaviteljev govorijo drugače. V začetku leta smo bili v prostorih Hidrie, kjer so prav tako med neposrednimi dobavitelji za enega največjih naročnikov tovrstnih sistemov, konkretno nemški Bosch.
Prav tako so začeli sisteme "steer-by-wire" naročati pri drugem največjem proizvajalcu volanskih sistemov. Več kot očitno torej tak sistem ne bo le del nišnih ali premijskih znamk. Prek koncepta inception je tako tehnologijo za svoje avtomobile napovedal tudi že Peugeot.
Realnost po letu 2025
Vsem tem načrtom je skupna letnica 2025. Po tem mejniku bo ta tehnologija začela postopno prihajati v vsakdanje avtomobile. Podobno se je zgodilo pri menjalnikih, ki danes pogosto nimajo več mehanske povezave s prestavno ročico v notranjosti avtomobila - prestave namesto tega pretika elektronika. Sicer pa tehnologijo brez povezave krmila in krmilne tehnologije že dolgo poznamo iz letalstva. Med velikoserijskimi letali jo je prvi prevzel airbus A320, eno najbolj razširjenih širokotrupnih letal.
20