Pešci so med najbolj ranljivimi udeleženci prometa. Preden prečkajo cestišče, jih pogosto zakrivajo parkirana vozila. Že pred pol stoletja so v avtošoli učili, naj voznik pred približevanjem prehodu za pešce zato preventivno zmanjša hitrost in postavi desno nogo blizu stopalke za zavoro.
Ko je na nasprotni strani cestišča strnjena kolona vozil, je treba v nasprotno smer po drugem bolj praznem pasu voziti zelo previdno. Na prehod za pešce lahko pritečejo otroci, ki jih avti zakrivajo.
Avtošolski primeri predvidevanja med vožnjo se že vrsto let pričenjajo z žogo, za katero bo na cesto stekel otrok, se nadaljujejo s kolesarjem, ki ne bo zapeljal čez lužo ob desni strani ceste (izognil se ji bo v levo) in z voznikom v ustavljenem vozilu, ki bo nenadoma pred nami odprl vrata. O številnih primerih predvidenih dogodkov so že pred pol stoletja govorili inštruktorji v takratni avtošoli ŠOLT. Od kandidatov za voznike so zahtevali aktivno razmišljanje med vožnjo in posebno ravnanje zaradi možnih predvidenih dogodkov.
Med vožnjo mimo stoječega avtobusa je moral bodoči voznik na primer pomisliti, da na cesto lahko izpred avtobusa skoči pešec. Zato je moral za vsak slučaj postaviti desno nogo nad stopalko zavore.
Hitrost avtošolskega vozila se je zaradi popuščenega plina malo zmanjšala, vendar brez nevarnosti naleta od zadaj, ker (še) ne gre za uporabo zavore. Če do predvidenega dogodka res pride, voznik ni presenečen in njegov reakcijski čas je znatno krajši. Tudi aktiviranje zavornega sistema je hitrejše, ker je desna noga že nad pravo stopalko in tako je celotna pot ustavljanja krajša.
Ob gostem prometu se prehod za pešce kljub dvignjenemu cestišču lahko hitro skrije. To še posebej velja v tem primeru na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer prehod ni označen z vertikalno prometno signalizacijo.
Žal mnogi vozniki takega ukrepa predvidevanja danes ne spoštujejo. Pred časom smo v črni kroniki brali o voznici, ki je brez razmišljanja peljala mimo kolone stoječe na nasprotnem smernem vozišču. Usodno je trčila v otroka, ki je izza avtomobila stoječega v koloni z leve strani pritekel po prehodu za pešce. V svojem zagovoru se celo ni čutila krivo. Po njenih besedah je pač vozila s hitrostjo 50 kilometrov na uro, ki je v naselju dovoljena.
Med celo množico dogodkov, ki se nam lahko pripetijo med vožnjo in jih moramo šteti za predvidene, torej izpostavljamo nepregledne prehode za pešce.
V današnjem gostem prometu se na številnih mestnih ulicah ustvarjajo stoječe kolone vozil, zaradi katerih postanejo prehodi za pešce nepregledni. Pešce, ki hodijo čez cesto, popolnoma zakrivajo kombiji in tovorna vozila, za osebnimi vozili pa vozniki ne vidimo otrok, ki so pač nižje rasti.
Brezbrižna vožnja čez tak prehod za pešce, ki ga lahko zaobjamemo s pogledom zgolj na svojem prometnem pasu, je nevarna in prej ali slej pripelje do nevarne situacije ali celo do nesreče.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.