Četrtek, 25. 10. 2018, 4.00
5 let, 6 mesecev
Poziv AMZS: Poslanci, glasujte proti direktivi o cestninjenju
Poziv proti direktivi EU: so vinjetam res šteti dnevi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,42
24
Vožnja po avtocestah je za večino Slovencev z uvedbo vinjet postala veliko cenejša in je tudi razbremenila podeželske regionalne ceste.
V Evropskem parlamentu so potrdili novo direktivo o cestninjenju, ki bi lahko preprečila trenutno znane vinjetne ureditve. S temi usmerjajo vozila na avtoceste in izboljšujejo prometno varnost. AMZS je slovenske evropske poslance pozval h glasovanju proti taki direktivi.
Odgovorni za promet v Evropski uniji, kjer je za transport založena slovenska komisarka Violeta Bulc, že dalj časa napovedujejo novo direktivo pri obračunavanju uporabe avtocest v državah članicah Evropske unije (EU).
To so vinjete za leto 2019. Kako dolgo jih bomo še lepili na vetrobransko steklo avtomobila?
Plačaj, kolikor prevoziš?
Trenutno so načini obračunavanja zelo različni. Nekaj držav, med njimi tudi Slovenija, pozna vinjetni sistem, druge prisegajo na cestnino po prevoženi razdalji. Tretji skrajni primer je Nemčija, kjer je uporaba avtocest za osebne avtomobile in kombije (do skupne mase 3,5 tone) še vedno brezplačna.
Glavno načelo poenotenja sistema cestninjenja je "plačaj, kolikor prevoziš" in v teh dneh bodo v EU predvidoma glasovali o novi direktivi. Čeprav je v naslovu direktive cestninjenje tovornih vozil, predlog sprememb vključuje tudi cestninjenje po prevoženi razdalji za osebne avtomobile in motocikle.
Avtoceste so najbolj varne ceste
Jasno je, da bi bila takšna odločitev izjemno pomembna za vse udeležence avtocest. V državah z vinjetnim sistemom bi vožnjo po avtocestah zelo podražila, kar bi predvidoma prineslo precej povečan promet na podeželskih regionalnih cestah. Ker so avtoceste po vseh kazalnikih prometne varnosti, ki jih objavljata policija in Agencija za varnost prometa (AVP), najbolj varne ceste, bi premik prometnih tokov na podeželje lahko negativno vplival na prometno varnost.
Vinjete so znatno zmanjšale število žrtev na slovenskih cestah
V Sloveniji smo vinjete dobili sredi leta 2008 in iz spodnjega grafa je razvidno, kako pozitivno so vplivale na prometno varnost. Prometni tokovi so se takrat s podeželskih v veliki meri preusmerili na avtoceste. Vsakodnevni migranti so v Sloveniji danes primorani uporabljati avtomobile. To je posledica tako razpršenosti poselitve kot tudi neučinkovitega javnega prometa (avtobusi, vlaki …).
Graf, ki prikazuje gibanje števila smrtnih žrtev na cestah.
France Kmetič, generalni sekretar AMZS.
Generalni sekretar AMZS: Države članice naj same odločajo o načinu cestninjenja
"Ocenjujemo, da bi sprememba trenutne ureditve cestninjenja v Sloveniji poslabšala prometno varnost in imela še druge negativne učinke, na kar smo opozorili že maja 2017, ko je Evropska komisija svoj predlog o načinu cestninjenja v Evropski uniji predstavila javnosti," je stališče AMZS, največje slovenske nevladne organizacije na področju varne mobilnosti, ki združuje 80 tisoč voznic in voznikov, predstavil generalni sekretar France Kmetič.
Kmetič dodaja, da je tako mnenje mednarodne avtomobilistične zveze FIA, Regija I, ki združuje evropske avtomobilske klube, kot AMZS, da bi morale države članice Evropske unije same odločati o tem, kakšno obliko cestninjenja bodo izbrale – tako kot tudi same določajo davke na avtomobile, davke in dajatve na pogonska goriva.
"Prepričani smo, da EU ne bi smela biti pristojna za to, da odloča o cestninjenju oziroma načinu cestninjenja v posamezni članici EU – tudi v Sloveniji. Ob tem poudarjamo, da je študija mednarodne avtomobilistične zveze FIA ugotovila, da so države članice EU leta 2013 pobrale za 100 milijard evrov več davkov iz naslova avtomobilov, kot je bilo vložka v gradnjo cestne infrastrukture. V Sloveniji je bil ta razkorak milijarda evrov."
24