Petek, 13. 9. 2019, 9.38
5 let, 1 mesec
Kdo je Rovana Plumb, predvidena nova komisarka EU za transport
Naslednica Violete Bulc: nič več subvencij za dizel in bencin?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,50
3
Na mestu komisarke za transport bo Slovenko Violeto Bulc v Evropski komisiji predvidoma nasledila Romunka Rovana Plumb. Zaradi obtožb o korupciji je sicer ena od bolj problematičnh članov nove komisarske ekipe in je njeno imenovanje še pod vprašajem. Med ključnimi nalogami tudi odprava subvencij za fosilna goriva.
Ursula von der Leyen, nova predsednica Evropske komisije, je predstavila svojo predlagano ekipo za naslednji mandat. Na mestu komisarke za transport, ki ga je do zdaj opravljala Slovenka Violeta Bulc, se bo predstavila Romunka Rovana Plumb.
Prihaja iz države, ki ima v EU uradno najbolj nevarne ceste
Področje transporta ima pomemben vpliv tudi na Slovenijo, ki leži na enem izmed glavnih prometnih koridorjev v Evropi. Področje mobilnosti se zaradi sprememb v avtomobilskem svetu prav tako nahaja na pomembni prelomni točki.
Povečuje se tovorni promet, pereča problematika v mnogih državah članicah EU je še vedno prometna varnost in prav domovina verjetne bodoče komisarke tu izstopa z negativnim trendom. Glede na število prebivalcev tam na cestah umre skoraj trikrat toliko ljudi kot v najbolj zglednih skandinavskih državah.
Povečuje se tovorni promet, pereča problematika v mnogih državah članicah EU je še vedno prometna varnost. Glede na število prebivalcev v Romuniji na cestah umre skoraj trikrat toliko ljudi kot v najbolj zglednih skandinavskih državah.
Bulčeva je bila tudi med zagovorniki vpeljave serijskih varnostno-asistenčnih sistemov v nove avtomobile. Med temi bi bil predvidoma tudi sistem za prepoznavo in spoštovanje omejitev hitrosti, ki bi ga bilo sicer vsaj v začetni fazi mogoče izklopiti.
Med njenimi nalogami je spodbujanje alternativnih pogonskih virov in odprava subvencij za fosilna goriva. Bosta bencin in dizel zato dražja?
Ključne naloge, ki jih je von der Leyenova zaupala Plumbovi
Pripraviti mora strategijo za trajnostno in moderno mobilnost.
Ključno je povečevanje deleža alternativnih pogonskih virov v cestnem, pomorskem in zračnem prometu.
Osredotočenost na pošten in učinkovit notranji transport v EU.
Predstavljala bo EU na forumih s tematiko globalnih okoljevarstvenih vprašanj in zniževanja toplogrednih plinov.
Pripraviti mora direktivo obdavčevanja energij, ki jo mora prilagoditi klimatskim ciljem EU in končati subvencije za fosilna goriva.
Delati mora na novih tehnologijah povezljive in avtonomne mobilnosti, poudarek na digitalnih inovacijah.
Ključni transportni sistemi se morajo še naprej modernizirati.
Na prvem mestu ostaja varnost, obseg cestnega prometa se povečuje, varnostne grožnje pa so vse bolj kompleksne.
Pod prste ji je gledala tudi protikorupcijska agencija
Plumbova je bila v Romuniji ministrica v različnih resorjih takratnih vlad. Skrbela je za področja kot so zaposlovanje, izobraževanje, transport, okolje in tudi črpanje sredstev EU. Je nosilka diplome v organizacijskih vedah in doktorica ekonomije.
Po poročanju portala politico.eu je zvesta podpornica spornega romunskega politika Liviuja Dragneija, nekdanjega voditelja romunske socialnodemokratske stranke. Dragnea je bil obsojen, ker je članicama stranke uredil fiktivni zaposlitvi in je od maja v zaporu. Tudi Plumbova je bila tudi med tarčami romunske protikorupcijske komisije, a do preiskave nikoli ni prišlo.
Zato je predvidoma pred Plumbovo precej naporno zaslišanje pred odborom Evropskega parlamenta. Natančen datum zaslišanja še ni znan, okvirno pa naj bi do njega prišlo v obdobju od 30. septembra do 8. oktobra. Če bo Romunka neuspešna, se lahko ponovi zgodba Alenke Bratušek, ki je pred petimi leti po rdeči luči pristojnih odborov odstopila od kandidature. Evropski parlament na koncu glasuje o celotni sestavi komisiji, ne o posameznih komisarjih.
Slovenija načrtuje subvencije, ki bi jih Bruselj odpravil
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki bedi tudi nad področjem energetike, bo morala strategijo sinhronizirati z novo Evropsko komisijo. Eno od področij, kjer imata Ljubljana in Bruselj očitno različne cilje, so subvencije za fosilna goriva.
Med cilji nove sestave komisije je ukinitev subvencij za fosilna goriva, kar bi lahko naši državi prekrižalo načrte. Slovenija je namreč, kot v novi analizi osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov 28 članic EU opozarjajo tuji okoljevarstveniki, ena od petih članic EU, ki v časih vse večjega zavedanja podnebne krize načrtujejo uvedbo novih subvencij za fosilna goriva. To po mnenju okoljevarstvenikov ogroža uresničitev evropskih podnebnih ciljev do leta 2030.
Kljub zavezam, da se napravi križ čez subvencije za fosilna goriva, nobena članica ne poroča celovito o teh subvencijah niti nima načrtov za njihovo opustitev. V številnih načrtih pa subvencije za fosilna goriva sploh niso omenjene, izpostavljajo.
Šest držav - Bolgarija, Danska, Francija, Madžarska, Nizozemska in Velika Britanija - po navedbah avtorjev poročila trdi, da pri njih subvencije za fosilna goriva ne obstajajo.
To ni skladno z ugotovitvami Evropske komisije, da vse članice unije namenjajo določeno podporo fosilnim gorivom, in sicer največ Velika Britanija, kjer naj bi z davčnimi olajšavami in proračunskimi transferji za to namenili okoli 12 milijard evrov na leto.
Analiza nacionalnih načrtov tudi razkriva, da pet držav - Velika Britanija, Nemčija, Grčija, Poljska in Slovenija - v časih vse večjega zavedanja podnebne krize in kljub drugačnim zavezam izpred desetih let načrtuje celo nove subvencije za fosilna goriva.
Analizo nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov so opravili strokovnjaki iz organizacij Overseas Development Institute (ODI), Friends of the Earth (FoE) in Climate Action Network (CAN) Europe.
3