Sreda, 27. 9. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Podpisano pismo o nameri izgradnje panevropske mreže hitrih polnilnic
Tesla je zase poskrbela, kdo bo zagotovil polnjenje evropskih električnih avtov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,38
Medtem ko je Tesla po Evropi postavila lastno mrežo električnih polnilnic za svoja vozila, evropski proizvajalci takega omrežja za napovedane električne avtomobile z velikimi baterijami in nekajstokilometrskimi dosegi še nimajo. Kdo jim ga bo zgradil in koliko danes stane potovanje prek meje z električnim vozilom?
Tesla načrtuje sredi leta v Evropi že več kot 500 svojih hitrih polnilnic, kako ji bodo z infrastrukturo polnjenja odgovorili evropski tekmeci?
Ker so začeli avtomobilski proizvajalci v avtomobile vgrajevati baterije vse večjih zmogljivosti in je več tovrstnih vozil napovedanih za prihodnjih pet let (Audi, Mercedes-Benz, Volkswagen, Porsche ...), postaja vse pomembnejše vprašanje tudi ponujanje pravšnje mreže polnilnih postaj. Pri takih baterijah ni pomembno le število polnilnic, temveč tudi njihova moč, s tem pa hitrost polnjenja.
Avtocestne električne polnilnice za potnike v tranzitu
"Napovedujem razvoj, ki bo omogočil več sto kilometrov dosega z enim polnjenjem in polnjenje baterije v času, ki je primerljiv s postankom za kavo," je na avtomobilskem salonu v Frankfurtu povedal Herbert Diess, predsednik znamke Volkswagen.
Ameriška Tesla je začela že pred leti postavljati lastno mrežo hitrih polnilnic. Najprej so jih postavljali v ZDA, nato tudi na drugih celinah. Danes imamo tudi v Sloveniji že tri take postaje (Kozina, Ljubljana, Maribor), ki so namenjene tudi potnikom s teslami v tranzitu. S teslo danes ni več težko potovati po Evropi, zato smo na primer v Ljubljani že večkrat srečali voznike s teslami S iz Nizozemske ali Norveške. Do sredine prihodnjega leta namerava imeti Tesla v Evropi že več kot 500 svojih hitrih polnilnic.
Ena izmed hitrih polnilnic ob slovenskih avtocestah. V povprečju vsak mesec na njih uporabniki opravijo okrog 750 polnjenj.
Avtoceste v Sloveniji so v sklopu evropskega projekta Srednjeevropski zeleni koridorji dobile 26 hitrih polnilnic, ki jih je v upravljanje prevzel Petrol. Tako je danes mogoče že ves avtocestni križ prevoziti z električnim avtomobilom. Na vsaki lokaciji je postavljena hitra polnilnica za električna vozila, ki ima tri priključke: CHAdeMO, DCC-CCS/Combo in AC. S tem je zagotovljeno polnjenje električnih vozil po vseh znanih standardih za hitro polnjenje. DC-polnjenje (enosmerni tok) je mogoče do največje moči 50 kilovatov, AC (dvosmerni tok) pa do največje moči 43 kilovatov. Naenkrat se lahko polnita dve električni vozili. Glavna prednost polnjenja na hitri polnilnici je, da se prazna baterija električnega vozila z zmogljivostjo od 18 do 24 kilovatnih ur napolni v dobre pol ure do vsaj 80 odstotkov napolnjenosti. V povprečju na vseh polnilnicah skupaj uporabniki mesečno opravijo okrog 750 polnjenj.
Kdor z ustrezno Petrolovo kartico polni električni avtomobil v tujini, bo plačal dokaj visoke zneske. Hitro polnjenje v Avstriji (od 21 do 50 kW) stane 50 centov na minuto. Polurno polnjenje torej stane 15 evrov, to pa v praksi zadostuje za od 150 do 200 kilometrov. Enake so tudi cene v Nemčiji ali na Slovaškem, kjer nekateri ponudniki minuto hitrega polnjenja nudijo za 45 centov na minuto. Polnjenje prek izmeničnega toka je seveda nekajkrat cenejše.
V Sloveniji je ob osnovnem Petrolovem paketu, ki ne predvideva zakupljene energije, cena za minuto polnjenja 20 centov. Polurno polnjenje stane šest evrov. S predplačniško kartico SODO stane prvih 30 minut polnjenja pet evrov.
Allepo postavlja mrežo ultrahitrih električnih polnilnic za avtomobilske proizvajalce kot so BMW, Ford, Porsche, Mercedes-Benz in Audi. Ti so že konec lanskega leta napovedali skupen projekt in postavitev 400 polnilnic ob evropske avtoceste.
Evropski (nemški) proizvajalci brez polnilne mreže, kakršno ima Tesla
Njeni evropski tekmeci, ki napovedujejo podobna vozila, svojim voznikom tako učinkovite mreže še ne morejo ponuditi. Medtem ko imajo Tesline polnilnice moč okrog 120 kilovatov, je mogoče ob avtocestah dobiti hitre polnilnice z močjo kvečjemu 50 kilovatov. Prav pomanjkanje zmogljivejših polnilnic je danes še tista mejnik, ki evropskim (nemškim) tekmecem Tesle pomeni največjo oviro. Proizvajalci torej ne bodo postavljali lastne mreže polnilnice, temveč bodo sodelovali z zunanjimi partnerji.
Včeraj sta v estonskem Talinu pismo o nameri podpisali dve pomembni podjetji, ki se ukvarjata prav s polnilno infrastrukturo. To sta Allego, ki je že začel za različne proizvajalce postavljati zametke mreže ultrahitrih polnilnic (moč do 350 kilovatov) in dodatne polnilnice na Shellovih bencinskih črpalkah, in finska energetska družba Fortum, ki prav tako upravlja različna polnilna omrežja.
Estonski pakt o enotnem panevropskem sistemu polnilnic
"Trenutno je mreža električnih polnilnic močno razdeljena. Uporabniki električnih vozil težko prečkajo državne meje in se odpravijo na daljša potovanja. Z novimi avtomobili so zahteve po domačem polnjenju, pametnih javnih omrežjih in hitrem polnjenju ob avtocestah vse večje. Z našim partnerstvom lahko odpravimo te ovire in postanemo največji ponudnik polnilnih storitev," pravi Anja van Niersen, predsednica uprave Allega.
Podobne načrte ima še več zasebnih podjetij, kot sta na primer EnBW in Fastned. Prvi so napovedali postavitev tisoč polnilnic ob nemških avtocestah. Fastned je s polnilnicami že deloval na Nizozemskem, od nemške vlade pa so dobili tudi 4,1 milijona evrov sredstev za vlaganja v polnilno infrastrukturo in postavitev 25 hitrih polnilnic. Pri Fastnedu obljubljajo, da bodo polnilnice v 20 minutah zagotovile dovolj električne energije za 250 kilometrov. Prve polnilnice bodo odprli v začetku prihodnjega leta.
Vse to je za zdaj v skladu z napovedmi predvsem nemškiih proizvajalcev, ki svoje prve pomembnejše električne avtomobile napovedujejo za leto 2020.
