"Preživeti" brez avtomobila? Ti podatki niso spodbudni. #video

Evropski teden mobilnosti se danes zaključuje s tako imenovanim dnevom brez avtomobila, ki vsako leto odpira vprašanja, kako smo kot družba odvisni od avtomobilov in kako dobro se po državah članicah Evropske unije razvija sistem multimodalnosti ter povezovanja različnih oblik javnega prometa. Tudi letos položaj ocenjujemo iz vidika Slovenije, kjer zares velikih mest ne poznamo, prebivalstvo pa je zelo razpršeno. Večina dnevnih službenih migrantov za prevoz še naprej uporablja osebne avtomobile, povezovanja z alternativnimi oblikami prevozov pa so še v povojih.

Avtomoto Kmalu do 800 evrov za avto na mesec? Napovedal je spremembe.

Večina je odvisna od svojega avtomobila, vsaj vloga drugega domačega avtomobila pa postaja vprašljiva. Foto: Gregor Pavšič Kako težko je v Sloveniji dejansko shajati brez avtomobila?

Potrebujemo ga za dnevne migracije, najpogosteje v Ljubljano. Na obrobju so polna parkirišča P + R. Od tam bi bilo prijetno do služb na primer kolesariti. Tako se v službo vozijo v severnih državah, na primer v Köbenhavnu, prestolnici kolesarsko zelo razvite Danske.

Vsaj v Ljubljani je kolesarska infrastruktura komaj solidna, saj so steze večinoma dokaj ozke, marsikje v slabem stanju in premalo ločene od površin za pešce, avtomobile in avtobuse. Če kolesarska steza pelje naravnost čez avtobusno postajo, potem to ne pripomore k večji rabi kolesa za pot do službe.

Tudi več avtomobilskih proizvajalcev bi lahko uredilo integrirane nosilce za kolesa, kakršnega je imela nekoč karavanska opel astra prejšnje generacije, prav tako bi podjetja morala imeti na voljo spodbude, da zaposlenim uredijo tuše oziroma možnost osnovne higiene v primeru jutranjega kolesarjenja od doma ali od parkirišč P + R.

In potem je tu še izziv, ali lahko ob koncu tedna družina brez svojega avtomobila odpotuje na izlet?

Bodo danes ob zaključku Evropskega tedna mobilnosti ulice res bolj prazne? Foto: Bor Slana

Vlaki so redki, avtobusi počasni

Relativno redki so kraji na podeželju, ki imajo redno železniško povezavo s prestolnico. Z Bleda proti Ljubljani pelje vlak danes sedemkrat, a le enkrat dopoldne. Zvečer se je treba domov vrniti okrog 18. ure, pozneje namreč vlak ne vozi. Potovanje traja uro in pol, cena vozovnice 6,6 evra.

Novogoričan s službo v Ljubljani bi lahko potoval z vlakom skozi Jesenice, a je seveda veliko hitrejši kar avtobusni prevoz, ki je zadovoljivo številčni, vožnja traja dobri dve uri in stane nekaj več kot deset evrov v eno smer.

Je en avtobus na dan dovolj?

Iz Dravograda na Koroškem vozi avtobus proti Ljubljani danes le dopoldne. Pot traja dve uri in pol ter stane 11 evrov.

Tudi Koprčan bo do Ljubljane rabil kakšne tri ure, saj bo del poti do Divače opravil z avtobusom. Cena v eno smer je 9,6 evra.

Foto: Ana Kovač

Z avtomobilom vsaj do lokalne avtobusne ali železniške postaje

Iz Novega mesta v Ljubljano vlak pripelje v uri in pol, kar je glede na ceno 6,6 evra eden bolj učinkovitih primerov potovanja v službo brez lastnega avtomobila. Zaplete se, če bi želeli brez avtomobila do Ljubljane iz okoliških vasi in bi bili tako odvisni od koriščenja avtobusa. Zato je v praksi pogostejša kombinacija osebnega prevoza od doma do železniške ali avtobusne postaje, nato pa uporaba javnega prevoza proti Ljubljani. Cenovno je ta ugodnejši od stroška lastnega vozila, bolj vprašljiv pa je v večini primerov časovni vidik.

Vozni redi so osredotočeni na glavne konice, zato je med dnevom veliko težje ujeti ali vlak ali avtobus, če bi želeli po opravkih ali sestankih. V tem primeru zagotovo "zmaga" osebni avtomobil.

Kaj pa družinski izlet z javnim prevozom?

Lahko tričlanska družina v nedeljo odpotuje v Portorož ali na Pohorje brez svojega avtomobila?

To sta dva različna primera, ki kažeta različno stopnjo razvoja medsebojne povezanosti oblik javnega prometa. Izlet v Maribor se sliši odlično. Do tja je mogoče potovati z vlakom ali avtobusom, v Mariboru je nato enostavno uporabiti sistem souporabe avtomobilov (Avant2Go ob predhodni registraciji v Ljubljani) in se z električnim avtomobilom za nekaj dodatnih evrov zapeljati na Pohorje.

Nekatera mesta po Sloveniji omogočajo najem avtomobila prek iste aplikacije, ki sicer izvira iz Ljubljane. Foto: Avant2Go

Maribor ima "ljubljanski car sharing", toda v nedeljo komaj en dopoldanski vlak

V nedeljo proti Mariboru, žal, peljejo pogojno le dva vlaka in en avtobus. Vožnja z njim traja več kot tri ure. Pozno popoldne je na voljo več vlakov, kar spet kaže na nezadovoljivo frekvenco prevozov izven glavnih konic.

Povezovanje enotnega sistema souporabe avtomobilov med Ljubljano in Mariborom kaže pravo smer, a ker je vlakov oziroma avtobusov tako malo in tudi pot traja mnogo dlje kot z osebnim avtomobilom, se na Štajersko spet raje peljemo s svojim osebnim avtomobilom. To nas stane več, tvegamo tudi zastoje na avtocesti, toda lasten prevoz pretehta zaradi svobode mobilnosti.

Kdaj multimodalnost z nekaj kliki?

Kaj pa nedeljski skok v Portorož? Dopoldne vozi prav tako le en vlak. Do Portoroža bi skupaj z avtobusnim prevozom od Kopra naprej potrebovali vsaj tri ure. Tričlanska družina bi plačala 22 evrov. Cenovno zelo ugoden je ob koncih tedna avtobus, s katerim bi se do Portoroža vozili dobri dve uri in pol, plačali pa bi le dobrih sedem evrov. Prav tako pa je pri avtobusu veliko večja izbira za nedeljski prevoz kot vlaku.

Idealno bi bilo, da bi svoj avtomobil pustili doma, največji del poti hitro opravili z vlakom, zadnji del poti z najetim avtomobilom in morda za konec še souporabili električni skiro. Seveda prek enotne aplikacije, torej le z nekaj kliki.

Ker ustrezne povezljivosti večinoma še ni, je dan brez avtomobila še naprej bolj namenjen premisleku kot pa praktičnemu izvajanju takega poslanstva. Škoda, kajti energetska kriza in visoki lastniški stroški so že načeli trdnost načel, da je treba doma imeti vsaj dva lastniška osebna avtomobila. Vsaj drugemu bi se v tem desetletju že bilo mogoče odreči brez velikih logističnih in mobilnostnih pretresov.