Petek, 1. 5. 2020, 9.14
4 leta
USS Triton - podmornica na jedrski pogon
Okoli sveta pod vodo: podvig Američanov, ki je spremenil svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,53
USS Triton je bila največja in najhitrejša podmornica tistega časa, popolno nasprotje podmornic iz preteklega obdobja.
Podmornice so do polovice prejšnjega stoletja večino časa preživele nad vodo in so se potopile med bojem. Prihod jedrske tehnologije je podmornicam omogočil, da so ostale pod vodo praktično tako dolgo, kolikor časa so hoteli. V operaciji Sandblast je tako ameriška mornarica pred šestdesetimi leti opravila zgodovinsko plovbo okoli sveta - podmornica USS Triton je kot prva svet v celoti obkrožila pod vodo.
Jedrska energija je močno spremenila svet vojaških podmornic, saj jim je dovajala neomejeno energijo ves čas, tudi med plovbo pod vodo. Pred prihodom jedrskih podmornic so namreč te večino časa plule na gladini oceanov in morij. Tako kot tiste prve podmornice kot tudi tiste, ki so jih izdelali kmalu po koncu vojne, so poganjali veliki dizelski motorji. Za delovanje so potrebovali velike količine kisika, zato so pri premagovanju razdalj enostavno morali pluti na površju. Šele ko so opazili tarčo, so se potopili in podmornica je delovala izključno z energijo, ki so jo pridobili iz vgrajenih svinčenih baterij. Ker so takšne podmornice več časa preživele nad vodo kot pod njo, so bile tam tudi bistveno hitrejše. Tako rekoč še enkrat hitreje so s podmornicami pluli nad vodo kot pod njo.
USS Triton so splavili leta 1958, a že enajst let kasneje je končala v pokoju.
Nova energija močno spremenila svet podmornic
Jedrska energije je spremenila vse, za oskrbo z energijo kar naenkrat ni bil potreben kisik. To je pomenilo, da so podmornice lahko prebile več časa pod vodo oziroma so tam ostale, kolikor časa je bilo potrebno. Zaradi tega se je hitro spreminjala tudi oblika podmornic. Velike podmornice z večjim spodnjim delom trupa so se spremenile v aerodinamične podmornice, kjer je bila v ospredju hidrodinamična učinkovitost.
V kombinaciji z jedrskim pogonom so podmornice kar naenkrat postale bistveno tišje, hitrejše in učinkovite. Pod vodo so lahko plule trikrat hitreje, kot so prej podmornice plule nad gladino.
ZDA so jadrale na valu uspeha jedrske tehnologije, zato so leta 1960 v operaciji Sandblast svetu želeli pokazati svojo naprednost. USS Triton je bila 136 metrov dolga podmornica, daleč največja in hkrati najhitrejša podmornica tistega časa. Bila je narejena za neopazno gibanje po vodah Sovjetske zveze, z naprednim radarskim sistemom pa so lahko iskali sledi, ki bi jim predčasno pokazale sovjetske namere o jedrskem napadu.
Med svojo potjo so v morje spuščali še hidrografične steklene steklenice, ki so pomagale preučevati morske tokove v oceanih in morjih.
USS Triton je svet pod vodo preplula v šestdesetih dneh. Na gladino so se morali dvigniti le enkrat - evakuirati so morali obolelega člana posadke.
Okrog sveta v šestdesetih dneh
Triton je iz domače baze New London v zvezni državi Connecticut izplula 16. februarja 1960 in sledila poti, ki jo je v veliki meri preplul portugalski raziskovalec Ferdinand Magellan. Podmornica je svet preplula v šestdesetih dneh in se vrnila v domačo bazo 25. aprila. V tem času so prepluli 26.723 navtičnih milj.
Med svojo potjo so v morje spuščali še hidrografične steklenice, ki so pomagale preučevati morske tokove v oceanih in morjih. Z vgrajenim sonarjem so izdelali načrt morskega dna. Na celotni poti so morali na gladino pripluti le enkrat - eden izmed članov posadke je zbolel in so ga morali evakuirati.
Kljub temu je USS Triton v ameriški mornarici delovala le enajst let, zaradi hitrega napredka tehnologij je kmalu postala zastarela. Njen trup so kljub temu ohranili in je danes na ogled v mestu Benton v zvezni državi Washington.
