Sreda, 1. 2. 2023, 22.17
1 leto, 9 mesecev
Prodaja avtomobilov po pogonskih virih
Slovenija druga v Evropi, bencin in dizel še vodita
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,70
18
Vsak tretji novi avtomobil je bil lani klasični ali samopolnilni hibrid, klasični avtomobili z bencinskim oziroma dizelskim motorjem pa so komaj zadržali več kot polovičen delež na evropskem prodajnem trgu.
Le še dobra polovica novih osebnih avtomobilov je imela lani v Evropi klasičen bencinski ali dizelski motor. Delež hibridov je narasel na 22, delež polno električnih vozil pa na 12 odstotkov.
Trend naraščanja alternativnih pogonov v novih avtomobilih je lani v Evropi pričakovano narastel. Medtem ko se je celotna prodaja skrčila, je razred električnih vozil pridobil dobrih 12 odstotkov tržnega deleža (12,1 odstotka). Odlično so se odrezali tudi hibridi, ki so v Evropi - skupaj s klasičnimi in priključnimi različicami - dosegli 32-odstotni delež. Hibridi so tako po zaslugi nekaterih znamk (Toyota, Ford, Hyundai, BMW …) še vedno najpogostejši alternativni pogon za evropske kupce.
Na drugi strani so novi avtomobili z bencinskimi ali dizelskimi motorji predstavljali še 52 odstotkov trga. Delež bencinsko gnanih avtomobilov je znašal 36 odstotkov (lani še skoraj 40 odstotkov). Delež novih avtomobilov z dizelskim motorjem je v primerjavi s predlanskim letom upadel za tri odstotne točke.
Deleži nekaterih pogonov med novimi avtomobili v Evropi:
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| bencin | 36,4 % | 39,9 % |
| dizel | 16,4 % | 19,6 % |
| hibridi | 22,6 % | 19,8 % |
|
priključni hibridi |
9,4 % | 8,9 % |
| električni | 12,1 % | 9,1 % |
vir: ACEA
Hibridi so v Evropi še vedno najpogostejši alternativni pogon.
Največ klasičnih motorjev v Bolgariji, Sloveniji in na Češkem
Pričakovano je vrstni red evropskih držav po deležu novih avtomobilov s klasičnimi termičnimi motorji skoraj zrcalna slika s tistimi z alternativnimi pogoni.
Tako ima največji delež termičnih motorjev Bolgarija, druga je že Slovenija, in sicer skupaj s Češko. Resnici na ljubo je le osmim državam uspelo ta delež spraviti pod 50 odstotkov, pod trideset, kar bi lahko predstavilo dve tretjini trga, pa le dvema. Če izvzamemo majhno in zato specifično Islandijo, je daleč pred vsemi še naprej Norveška.
Norveška ostaja razred zase pri deležu električnih avtomobilov. Drugouvrščeni Islandiji beži za 46 odstotnih točk.
Le pet držav z več kot 20-odstotnim tržnim deležem povsem električnih avtomobilov
V nasprotni smeri imajo največji delež novih avtomobilov z alternativnimi pogoni prav Skandinavske države. Na vrhu so Norveška, Finska in Švedska, dokaj blizu nato še Nizozemska in Danska. Med največjimi trgi gre najbolje Italiji, kjer je bil lani delež bencinsko-dizelskih motorjev le še 47-odstoten, enako tudi Veliki Britaniji. Na dnu so poleg Bolgarije, Slovenije in Češke še Hrvaška, Slovaška in Litva. Pri teh državah znaša delež termičnih motorjev vsaj še dve tretjini.
Pri le električnih avtomobilih je slika drugačna. Daleč spredaj je Norveška z 79-odstotnim deležem. Islandija in Švedska sta prišli že do 33-odstotnega deleža, torej predstavljajo električni avtomobili že tretjino prodaje. Le pet držav ima delež že višji od 20 odstotkov. Slovenija je s petodstotnim tržnim deležem na začetku zadnje tretjine. Boljši smo od Madžarov, Italijanov in Hrvatov, severni sosedi Avstrijci pa imajo že 16-odstotni tržni delež električnih avtomobilov.
18