Na progi Divača–Koper hitrost vlaka omejena zaradi požarne varnosti

Strm spust zelo obremenjuje zavore

Obalno-kraška regija je zaradi suše, večje vetrovne izpostavljenosti in specifičnega rastja v vseh sušnih obdobjih, ki niso njuno vezana zgolj na poletne mesece, bolj izpostavljena tveganju za požar v naravi. Prav prek te regije pa poteka tudi ena izmed najbolj obremenjenih železniških povezav v naši državi. Za nameček je tam še zelo strm odsek proge Divača–Koper, ki se prek kraškega roba proti Obali spušča z naklonom 26 promilov, kar je povsem na meji še dovoljenega. Ob dejstvu, da se na kilometru dolžine proga tako spusti oziroma v nasprotni smeri dvigne za kar 26 višinskih metrov, je jasno, da je zavorna obremenitev tudi do dva tisoč ton težke železniške kompozicije tam enormna. Zaviranje take mase pa seveda pomeni veliko koncentracije sproščene energije, v tem primeru toplotne.

''Razlog požara je ponavadi iskrenje ob zaviranju ali pa del žarečega zavornjaka oziroma vlakovne zavorne obloge, ki odleti izpod koles,'' nam je kot glavni vzrok za požar ob železnici navedel Marko Tancar, predstavnik oddelka za organizacijsko komuniciranje pri Slovenskih železnicah.

Največ problemov povzročajo vagoni

Žareče zavore tovornih vlakov, ki vozijo proti Kopru, lahko nedvomno povzročijo požar v naravnem okolju.

Tega se torej dobro zavedajo tudi na Slovenskih železnicah, kjer so zagotovili, da redno preverjajo stanje zavornih sistemov vagonov. Dodatno naj bi pregledovali tudi tuje vagone ob vstopu v Slovenijo, katerih zavore pa so menda bolj rizične:

''Med okrog 4.000 tovornimi vagoni, ki povprečno na dan vozijo po naših tirih, je namreč okrog polovica tujih vagonov. Ob pregledu se ugotovi, ali je zavornjak prekomerno izrabljen ali poškodovan in se ga po potrebi zamenja. Zavornjaki na tujih vagonih pa so neredko slabše kakovosti kot na slovenskih vagonih, zato se poškodujejo šele med zaviranjem na koprski progi in tako lahko povzročijo požar,'' nam je še pojasnil Tancar.

Odstranjevanje vegetacije, omejitev hitrosti in muzejski vlak brez parne lokomotive

Na Slovenskih železnicah poudarjajo, da v obdobjih velike požarne ogroženosti narave izvajajo vse potrebne aktivnosti varstva pred požarom v zvezi z vožnjami vlakov, tako kot jim to narekujejo tudi zakonodaja in predpisi. Med te ukrepe spadajo poostreno opazovanje prog – proge pregledujejo dnevno s čuvaji-obhodniki –, košnja in odstranjevanje vegetacije v neposredni bližini tirov, čiščenje protipožarnih pasov in vzdrževanje protipožarnih zidov. Poostrijo pa tudi tehnične preglede in preizkuse zavornih sistemov.

Na najbolj ogroženih območjih pa tudi z zmanjšanjem najvišje dovoljene hitrosti poskušajo znižati tveganje iz naslova toplotne obremenitve zavor ter: ''Ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti se na določenih delih proge Divača–Koper hitrost tovornih vlakov omeji na največ 50 kilometrov na uro, muzejski vlak pa ne vozi s parno lokomotivo.''

Požarna varnost bo odvisna tudi od proračunskih evrov

''Na Slovenskih železnicah poleg navedenih operativnih preventivnih ukrepov varstva pred požarom načrtujemo v prihodnosti, na požarno ogroženih odsekih prog, tudi investicijsko zgraditev protipožarnih zidov in protipožarnih presek ter namestitev naprav za samodejno javljanje požarov ob progah, kar bo dolgoročno učinkoviteje vplivalo na izboljšanje stanja požarnega varstva ob železniških progah. Pri tem gre za investicije na javni železniški infrastrukturi, ki je last države. Zato so tudi odvisne od proračunskih sredstev,'' pojasnjuje Tancar.