Petek, 4. 10. 2019, 5.55
5 let, 1 mesec
Izbere jih približno vsak tretji kupec novega avtomobila
Marsikoga mika velik SUV: bi si po tej primerjavi premislili?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,49
4
Športni terenci in crossoverji so trendovski, a s seboj vozniku prinesejo tudi negativne lastnosti.
Približno vsak tretji kupec novega avtomobila se v Evropi namesto za klasično kombilimuzinsko ali karavansko izvedbo odloči za športnega terenca. Ti ponujajo boljši pregled nad cesto, imajo več prostora, a zaradi občutno večje mase tudi večjo porabo goriva in posledično višje mesečne stroške lastništva, kaže primerjava obeh karoserijskih izvedb nemškega avtomobilskega kluba ADAC.
Nemški avtomobilski klub ADAC je primerjal več parov avtomobilov in pri tem so se pokazale jasne razlike med obema avtomobilskima pristopoma. Športni terenci imajo praktično vselej večjo maso in ta razlika lahko znaša tudi več kot 20 odstotkov oziroma na testu do 250 kilogramov. Zaradi slabše aerodinamike in večje mase je večja poraba goriva. Če ima vozilo SUV še štirikolesni pogon, lahko na sto kilometrov porabi tudi do tretjino več goriva.
Bolj praktični, a na mesec lahko tudi več kot sto evrov dražji
ADAC je imel na testu kar nekaj zanimivih avtomobilskih parov, pri katerih so se jasno pokazale razlike med klasičnimi in športno-terenskimi izvedbami. Kot po pravilu imajo te večjo maso, kar pri enakem izhodiščnem motorju negativno vpliva na pospeške in porabo goriva, imajo pa zato športni terenci višji položaj sedenja in nekoliko večji prtljažnik. Pri varnostnih testih Euro NCAP so razlike sicer dokaj majhne, a ne vedno v prid večjim športnim terencem.
Precejšnje razlike so lahko tudi pri mesečnem strošku lastništva (z vključeno porabo goriva, izgubo vrednosti …), ki lahko v določenih primerih krepko preseže sto evrov mesečno. Pri nekaterih avtomobilskih parih je bila cenovna razlika celo zanemarljiva.
Mazda CX-3 je eden bolj priljubljenih kompaktnih crossoverjev in prav ta dimenzijski razred je v največjem porastu.
Razlika v masi med obema znaša zelo ugodnih 95 kilogramov, vseeno pa T-cross do sto kilometrov na uro pospeši 0,9 sekunde hitreje od pola. V tem voznik sedi devet centimetrov nižje kot v T-crossu. Ta na sto kilometrov porabi 0,9 litra goriva več kot polo. Osnovna prostornina prtljažnika je v T-crossu za 60 litrov večja, pri podrtih sedežih razlika naraste na 85 litrov. Razlika v ocenjenih mesečnih stroških (skupaj z izgubo vrednosti) je 50 evrov v prid pola.
Razlika med obema mazdama v masi znaša kar 203 kilograme, kar je 19-odstotna razlika. Vseeno ima CX-3 na sto kilometrov le za 0,9 litra večjo porabo goriva. Oba avtomobila je poganjal "120-konjski" motor, saj CX-3 šibkejšega nima na voljo. V CX-3 bo voznik sedel vsega pet centimetrov višje kot v mazdi 2. Osnovna prostornina prtljažnika je v CX-3 celo manjša za 30 litrov, pri polni izkoriščenosti pa zaostaja še za pet litrov. Mesečni strošek za CX-3 je že znatnih 127 evrov višji kot pri mazdi 2.
Oba Fordova avtomobila je poganjal 1,5-litrski dizelski motor, ki je bil v ecosportu malenkost močnejši kot v fiesti. Ta je kar 245 kilogramov lažja od ecosporta, do sto kilometrov na uro pospeši kar 2,3 sekunde hitreje ter ima na sto kilometrov tudi liter in pol manjšo porabo goriva. V ecosportu voznik sedi občutnih 13 centimetrov višje in ima precej večji prtljažnik od fieste. V osnovni postavitvi je ta pri ecosportu za 175 litrov večji. Mesečno je ecosport od fieste dražji za 122 evrov.
Oba Seatova avtomobila izhajata z enake platforme, na testu sta imela tudi enak motor in menjalnik (1.5 TSI DSG). Vseeno je ateca od leona osem centimetrov daljša, dva centimetra širša in 14 centimetrov višja. Tudi voznik v ateci sedi kar 12 centimetrov višje kot v leonu. Ateca ima tudi 21 odstotkov večjo prostornino prtljažnika. Masa leona je na drugi strani 110 kilogramov manjša, poraba goriva pa je posledično na sto kilometrov za 0,6 litra nižja. Ocenjeni mesečni strošek je pri leonu za slabih 30 evrov nižji kot pri ateci.
Oba avtomobila je poganjal trilitrski šestvaljni turbodizelski motor (231 "konjev"). Touareg pričakovano ponuja boljši pogled na cesto (sedi se 19 centimetrov višje) in lažje vstopanje ter izstopanje, prav tako tudi večjo robustnost zunaj urejenih cestišč. Toda touaregova masa je skoraj 2,3 tone, kar pomeni 271 kilogramov več kot pri Audijevem karavanskem avtomobilu. Za sekundo slabši je tudi pospešek do sto kilometrov na uro. Na sto kilometrov je touareg porabil dodatna dva litra dizelskega goriva. Zanimiv je tudi podatek, da je imel touareg na varnostnem testu Euro NCAP za devet odstotnih točk slabši rezultat od audija.
Voznik v Mercedes-Benzovem športnem terencu sedi 17 centimetrov višje, kar je njegova najočitnejša prednost v primerjavi s klasičnim karavanom razreda C. GLC ima 260 kilogramov večjo maso, dobro sekundo slabši pospešek do sto kilometrov na uro in pri nekoliko šibkejšem dizelskem motorju (170 proti 194 "konjev") pol litra večjo porabo na sto prevoženih kilometrov. Osnovni prtljažnik je v GLC za 20 litrov večji, pri maksimalnem izkoristku se razlika poveča na 60 litrov. Pomembna razlika je lahko serijski štirikolesni pogon pri GLC. Mesečna stroškovna razlika med obema znaša okrog 30 evrov v prid razreda C.
4