Nedelja, 21. 5. 2023, 23.15
11 mesecev, 2 tedna
Sončne elektrarne
Kaj minister sporoča Slovencem, ki ostajajo brez sončne elektrarne?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,31
Država z 80 milijoni evrov javnega razpisa pripravlja pogoje za nadgradnjo nizkonapetnostnega omrežja, ki je nujno za širitev domačih malih sončnih elektrarn.
Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo.
Slovenija zaostaja pri uvajanju električne energije iz obnovljivih virov, ki bodo ključni pri razogljičenju Evrope do leta 2050. Kratkoročno bodo za to področje najpomembnejše sončne elektrarne tako v podjetjih kot tudi na domačih strehah. Zaradi preobremenjenosti omrežja mnogi že niso dobili odobrene vloge za izdajo soglasja za malo sončno elektrarno. Kot je Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, povedal za Delovo Sobotno prilogo, trije od štirih interesentov dobijo vlogo odobreno, skoraj četrtina vseh vlog pa je torej zavrnjenih.
"Bolj me skrbi, da je povpraševanje po soglasjih padlo. Širi se fama, da se ne izplača zaprositi zanjo, ker ga ni mogoče dobiti. Vsem distribucijskim podjetjem, tudi Sodu, smo zavrnili prve naložbene načrte, zato da so se ti pripravili bolj ambiciozni. Želimo jim omogočiti vlaganja v omrežje. Objavljen je 80 milijonov evrov vreden razpis za krepitev nizkonapetnostnega omrežja," je v pogovoru za Delo povedal Kumer.
Uroš Salobir, direktor strateških inovacij pri Elesu.
"Fotovoltaika bo pozitivno vplivala na dnevno ceno elektrike"
Pomen sončnih elektrarn je v pogovoru za Siol.net poudaril tudi Uroš Salobir iz družbe ELES. Zanj je ureditev področja in nadgradnja nizkonapetostnega omrežja tudi nujna, če želimo v Sloveniji loviti zaostanek za Evropo in okrog leta 2035 razmišljati o prodaji le še polno elektrificiranih avtomobilov. Pomen sončnih elektrarn doma ali v podjetjih, kjer bi vozniki polnili avtomobile v času službe, bi lahko pripeljal tudi do ureditve cen na trgu in polnjenja v času poceni elektrike. Salobir predvideva, da zdaj najbolj privlačna nočna tarifa v prihodnje ne bo več najcenejša.
"Več ko bo fotovoltaike, bolj bo to pozitivno vplivalo na dnevno ceno. Tiste elektrarne, ki bodo sposobne ponoči proizvajati elektriko, bodo pridobivale vrednost, zato bo ta nočna energija postala dražja. Ni pa nujno, da bo šla nočna cena navzgor in da bo dosegla dnevno. Morda bo dnevna padla pod ceno današnje nočne energije, zato bo pomembno, kje bomo imeli parkiran avtomobil, ko bo sijalo sonce," pravi Salobir.
Realnost ob slovenskih avtocestah so večinoma še vedno le 50-kilovatne hitre polnilnice.
Kdaj prvi polnilni parki?
Kumerjevo ministrstvo pripravlja zakon za gradnjo infrastrukture za alternativna goriva. Ta je po njegovih besedah tik pred sprejetjem v državnem zboru. Ti bi lahko pripeljali do gradnje večjih polnilnih parkov, enako tudi do več hitrih polnilnic po vsej Sloveniji. Na tem področju polnilna infrastruktura trenutno najbolj peša.
"Polnilni parki se bodo najprej začeli razvijati na današnjih hitrih polnilnicah. Te bodo morale moč povečati za skoraj desetkrat. Moč vsakega priključka bo morala z današnjih 35 ali kvečjemu 50 kilovatov narasti na 350 kilovatov. Povprečno polnilno mesto bo moralo imeti vsaj deset, če ne že 20 priključnih mest. S tako rastjo pa smo že na meji, ki jo še zdrži distribucijsko omrežje oziroma srednjenapetostni priključek. Na bolj prometni lokaciji tak priključek ne bo več dovolj," je za Siol.net še povedal Salobir. Po njegovi oceni bo v Sloveniji potrebnih okrog 15 takih parkov, v skrajnem primeru do 20.
