Nedelja, 10. 10. 2021, 22.46
2 leti, 10 mesecev
Četrta industrijska revolucija trka na vrata
Jutri: teh deset podjetij ima sporočilo za slovensko vlado
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,07
16
Hidria je sklenila nov, 45 milijonov evrov vreden posel za dobavo ključnih delov najnovejšega 48V hibridnega sistema s starter generator tehnologijo. V svojih mehkohibridnih vozilih jih bo od leta 2023 naprej uporabljala skupina Volkswagen.
Deset vodilnih slovenskih dobaviteljev avtomobilske industrije jutri v Spodnjo Idrijo vabi nekatere ključne ministre. Z nazornim prikazom jim želijo pojasniti, pred kako velikimi in nujnimi strukturnimi spremembami je avtomobilski posel tako za proizvajalce kot tudi dobavitelje. Prestrukturiranje po taktih četrte industrijske revolucije se zdi ključno, da Slovenija na mednarodnem avtomobilskem zemljevidu zadrži svojo pomembno mesto.
Slovenija ima le eno tovarno avtomobilov, a zato je v močno razvejano avtomobilsko industrijo toliko bolj vpeta prek dobaviteljev. Nekateri med njimi sodijo tudi med tiste prvonivojske (tier 1) in tudi razvojne, kar Slovenijo postavlja na ustrezno pomemben položaj.
Tudi avtomobilska industrija se je začela preoblikovati in bržkone že od uvedbe tekočega traku v proizvodnjo avtomobilov, česar se je nekoč domislil Henry Ford, ni bila pred tako velikimi spremembami. V tovarne prihaja digitalizacija, avtomobili pa z delno ali povsem elektrificiranimi pogoni postajajo mnogo manj kompleksni. Zahtevajo manj sestavnih delov in posledično tudi manj ljudi, ki bi morali sodelovati v tem procesu. Tovarne se tako lahko zatečejo k zmanjševanju števila zaposlenih ali pa prestrukturiranju, usmerjenem v prihodnje sobivanje zaposlenih in avtomatiziranih strojev "robotov" v okviru industrije 4.0. Četrta industrijska revolucija zdaj resnično že trka na vrata.
Zaradi pomanjkanja polprevodnikov je letos proizvodnja v Revozu stala že več kot 70 dni.
Avtomobilski posel cveti kljub trenutnim težavam z dobavami
Avtomobilski posel, gledano dolgoročno, načeloma cveti. Lani ga je delno ohromila epidemija covid-19 (dobički mnogih so bili kljub temu zelo visoki), letos pa je kriza še večja in bolj nepredvidljiva zaradi pomanjkanja polprevodnikov.
Toda povpraševanje na trgu je veliko. Kupci si želijo novih avtomobilov in so nanje pripravljeni čakati tudi pol leta in več. To je dober znak za stabilnost avtomobilskega posla, ki pa ga čakajo zares velike spremembe in izzivi. Prehod na brezogljično družbo in napovedan konec proizvodnje klasičnih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje - to strategijo je že sprejelo vsaj okrog deset bolj ali manj velikoserijskih znamk, o tem razmišlja tudi Evropska komisija - zahteva predvsem od obstoječih dobaviteljev hitro razmišljanje, kreativne ideje in učinkovit razvoj.
Deset dobaviteljev v Spodnjo Idrijo vabi ključne ministre
To je bil eden izmed povodov, da bodo jutri v Spodnji Idriji izbrani slovenski dobavitelji te prihajajoče spremembe in pomen prestrukturiranja poskušali predstaviti predstavnikom slovenske vlade. Prisotnih bo več ministrov, in to predvsem iz resorjev, ki so neposredno ali posredno povezani z avtomobili. Med ključna področja prav gotovo sodijo znanost, izobraževanje in gospodarstvo.
Prek posebne razstave se bo v Spodnji Idriji, in sicer ob poslopju družbe Hidria, predstavilo deset dobaviteljev. Poleg Hidrie bodo to še sosedski Kolektor, nato pa še družbe TPV, Domel, Iskra Mehanizmi, LTH Castings, SIJ Acroni, TAB, Talum in Unior. Ta podjetja skupno zaposlujejo več kot 12 tisoč ljudi in predstavljajo dobri dve tretjini slovenskega dobaviteljskega posla za nove avtomobile
Ne pomoč, temveč naložba v učinkovito prestrukturiranje
Predstavniki teh družb želijo ustrezno kadrovsko podporo in že omenjene stebre, kot so znanost, šolstvo in gospodarstvo, ob tem pa še ustrezne pogoje za delo in predvsem ustrezno strategijo, kako izpeljati prestrukturiranje avtomobilske industrije v Sloveniji in zadržanje njene pomembne vloge v mednarodnem okvirju. Večina prej omenjenih dobaviteljev še vedno močno sloni na proizvodnji vozil s klasičnimi motorji na notranje izgorevanje.
Besedne zveze "državna pomoč" nobeden od direktorjev teh družb noče slišati, saj gre tudi v primeru ugodnosti (najbrž tudi davčnih) prej za naložbo s kar precej varnim donosom. Prek DDV namreč v državno blagajno ta podjetja vse nekajkratno povrnejo. Tak princip sodelovanja so v tujini poznale številne države, ki so uspele z ugodnostmi privabiti velike proizvajalce, ki so nato tam postavili tovarne z več tisoč zaposlenimi.
16