BMW izdelal ameriški bob: uporabili so material električnega i3

Aerodinamika vse pomembnejši element olimpijskih iger

V lovu za stotinkami, ki vse pogosteje odločajo o razliki med prvim in drugim mestom ter bojem za kolajne, so se udeleženci letošnjih olimpijskih iger na številnih področjih povezali z avtomobilsko industrijo.

Ruski hitrostni drsalci so obiskali Audijev vetrovnik, slovenski skakalci so položaj telesa pilili na Akrapovičevem dinamometru, pričakovano so avtomobilisti močno vpeti tudi v tekmovanja z bobom. To je pač prava formula ena na ledu, kjer lahki eksotični materiali in vrhunska aerodinamika igrajo zelo pomembno vlogo.

Italijanska ekipa je bob izdelala s pomočjo Ferrarija, britanskega pa so s svojim tehničnim znanjem izpopolnili pri McLarnu.

Ameriški bob dvosed je razvil BMW, enaki lahki materiali kot v električnem BMW i3

Avtomobilistične korenine ima tudi letošnji bob reprezentance ZDA. Pred dvema letoma je njihov olimpijski komite sklenil pogodbo z BMW, kjer je v njihovem ameriškem oblikovalskem studiu razvoj vodil nekdanji dirkač Michael Scully. Ko so ga v Lake Placidu zapeljali z bobom, da bi na lastni koži spoznal zakonitosti tega vratolomnega športa, se je kar močno prestrašil, a takoj uvidel glavne elemente uspešnega izdelka.

Scully je začel razvoj s praznega papirja. Vso pozornost je usmeril v boljši aerodinamični izkoristek in nižanje mase. Sprednji del je zdaj mnogo tanjši, z uporabo ogljikovih vlaken, ki so jih pri nekaj sto stopinjah Celzija še termično obdelali, jim je uspelo tudi znižati maso in na določenih mestih povečati trdnost.

Ameriški bob je dejansko narejen iz materialov, ki jih je BMW uporabil tudi za svoj prvi električni avtomobil i3.

Enaki lahki materiali kot v električnem BMW i3

Scully je začel razvoj s praznega papirja. Vso pozornost je usmeril v boljši aerodinamični izkoristek in nižanje mase. Sprednji del je zdaj mnogo tanjši, z uporabo ogljikovih vlaken, ki so jih pri nekaj sto stopinjah Celzija še termično obdelali, jim je uspelo tudi znižati maso in na določenih mestih povečati trdnost.

Ameriški bob je dejansko narejen iz materialov, ki jih je BMW uporabil tudi za svoj prvi električni avtomobil i3.

Vetrovnik, laboratorij in lov za ključnimi stotinkami

Pri razvoju so ure in ure prebili v vetrovniku, laboratoriju in na dejanski stezi za bob, kjer so končni izdelek z različnimi nastavitvami preskušali skoraj do onemoglosti. Tako kot v formuli ena tudi pri bobu šteje pridobitev vsake stotinke.

Najvišja dovoljena masa boba dvoseda (brez tekmovalcev) je 170 kilogramov. Proizvajalci trdijo, da se ključni element uspeha skriva v pravšnji razporeditvi mase. Bob mora biti dejansko kot dirkalen avtomobil. Kar največ mase mora biti na sredini boba, kar omogoča dobro stabilnost in nevtralnost ob nenadnih spremembah smeri. Pri hitrostih okrog 150 kilometrov na uro so obremenitve zelo visoke, saj obremenitve v zavojih znašajo tudi tja to 5G.