Sreda, 7. 12. 2022, 5.56
1 leto, 11 mesecev
Peugeot 308 PHEV na cesti relija WRC
Na cesto z avtomobilom, ki ni SUV? Še vedno prija.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,10
2
Ceste hrvaškega avtomobilskega spektakla in avtomobil, ki odlično združuje zgodovino, tradicijo, marsikatere spomine in moderno tehnologijo. Štirideset let po prvi kroni v svetovnem reliju in po prvem peugeotu 205 je novodobni levček še vedno prežet s športnostjo, a tudi zavedanjem, da zvok bencinskega motorja danes več ne pomeni vsega.
Eden ključnih adutov novega peugeota 308 je njegova vpadljiva zunanjost.
Minilo je že več kot 40 let od dneva, ko je Jean Todt iz vodstvenih pisarn Peugeota dobil prav poseben klic. Na sestanek ga je povabil Jean Boillot, takratni predsednik Peugeota, in mu odkrito povedal svoje nove načrte. Gradil jih je na valu zanosa ob športnih uspehih. Leta 1981 je namreč potekalo svetovno prvenstvo v reliju med proizvajalci in je bilo v znamenju velikega uspeha znamke Talbot, ki je sodila pod Peugeotevo okrilje. Postali so svetovni prvaki med proizvajalci. Zato so v Parizu, medtem ko je FIA že napovedovala ustanovitev nove zloglasne skupine B, kovali nove načrte. Nič več Talbot, zdaj so želeli oblikovno, tehnično in čustveno na mnogo višjo raven potisniti Peugeot. Svetovni reli, ki je v osemdesetih nato kmalu zasenčil celo formulo ena, je bil za take načrte Boillotove ekipe najbolj primerna platforma.
Jean Todt je bil vodja Peugeot Sporta, pozneje je bil tudi športni direktor Ferrarija v F1 in predsednik FIA.
Mali Francoz, ki je ustoličil šport pri Peugeotu
In Todt je bil prav gotovo najboljša izbira za poveljnika. Mali Francoz iz vasice Pierrefort, ki je nekoč kot navdušenec nad dirkami na relijih vozil kar z minijem svojih staršev, je bil že v mladosti odličen organizator, strateg in logist. Kaj kmalu je opustil dirkaški volan in se preselil na sovozniški sedež, kjer so njegove organizacijske sposobnosti zacvetele. K sebi so ga zvabila mnoga najuspešnejša imena iz sedemdesetih let, na primer Jean-Claude Andruet, Jean-Pierre Nicolas, Timo Makinen, Hannu Mikkola in Guy Frequelin. Z njim sta bila leta 1981 v posamični konkurenci svetovna podprvaka in ključna za Talbotev naslov med proizvajalci.
Ko je Peugeotov predsednik Boillot poklical Todta, je bilo z njegovo sovozniško kariero konec, in prav on je bil tisti, ki je prevzel vodstveno funkcijo Peugeot Sporta.
Na eni izmed cest, ki na Hrvaškem gosti reli za svetovno prvenstvo.
Majhen volan, ki je postal zaščitni znak Peugeota, svoj navdih tudi išče v avtomobilskem športu.
Peugeot 205 T16 je bil v osemdesetih letih eden najuspešnejših dirkalnikov skupine B.
Talbot sunbeam, peugeot 205 in 40 let pozneje tudi peugeot 308
Rojevati so se začeli temelji Peugeoteve avtomobilske športnosti in tradicije, ki je nato praktično do danes ostala zaščitni del njihove znamke. Že mali talbot sunbeam posadke Frequelin-Todt je bil odličen temelj za prave francoske naslednike − sunbeam je bil resda še zapuščina Chrsylerja, ki ga je koncern PSA prevzel že pred 40 leti. Toda naslednik malega avtomobila je leta 1983 postal peugeot 205, ki je utemeljil temelje ljudskega športnika, dostopnega "hot hatcha". Postal je sanjski avtomobil mladih širom Evrope in tudi osnova za brutalni dirkalnik skupine B v reliju.
Ta je sredi osemdesetih utemeljil koncept kompaktnega dirkalnika s štirikolesnim pogonom in sredinsko postavljenim motorjem. Bil je prava revolucija, kot izkušen lisjak pa mu je poveljeval prav Todt. Serijska dvestopetica je postala avtomobilska ikona, Peugeot pa je tako z modelom 205 kot naslednikom 206 osvojil devet naslovov (pet med vozniki) svetovnega prvaka v reliju. Nekje vmes se je Todt sicer poslovil iz Pariza, a je tam postavil dobre temelje, ki trdno stojijo še danes.
Cesta je kot reka užitka, navidezno brez začetka in konca
Štirideset let pozneje je res marsikaj drugače, a obenem tudi enako. Ceste so še naprej kot oder za avtomobilski ples, za tisto več kot le za osnovni racionalni prevoz do želene točke. Cesta je še naprej kot reka užitka, ki se neskončno vije naprej, navidezno brez pravega začetka in konca. Kje se želi potovanje na njej začeti in končati, določa voznik sam.
Ovinki so neposredno povezani s tem, kako avtomobil začutimo, kako dojemamo draž vožnje, potovanja, avanture in kako odkrivamo tisto skrivnostnost, ki jo na neznani cesti razkriva pogled izza naslednjega ovinka. Čeprav se danes krčevito borimo proti avtomobilski "konfekciji" in si avtomobili postajajo nevarno preveč oblikovno in tehnično podobni, prav te spremembe še bolj poudarjajo tisti čustveni prispevek, ki ga avtomobil še zna ponuditi vozniku. Navduši lahko ali nekaj čisto novega ali pa tisto, kar na prefinjen način združuje tradicijo, anekdote, poglede na črno-bele fotografije in spomine staršev s tehnologijo, ki avtomobilski svet v novo prihodnost pelje v današnjem prelomnem desetletju.
Med ovinki, ki gostijo reli za svetovno prvenstvo
To sožitje preteklosti in sedanjosti sem za volanom peugeota 308 raziskoval na prav posebnih cestah, ki so v neposredni bližini Slovenije v zadnjih dveh letih gostile reli za svetovno prvenstvo. Torej avtomobilsko prireditev 40 let po tem, ko je slavil Peugeot s Talbotem in nato ustanovil svoj lastni športni oddelek.
Hrvaške ceste v zaledju Karlovca in Jastrebarskega, na pol poti ali skoraj bližje slovenski Metliki kot Zagrebu, večji del leta samevajo. Tam se vozijo domačini in obiskovalci narodnih parkov, prav velike gneče pa na teh cestah ni. Asfalt je luknjast, cesta že vse težje kljubuje zobu časa, tudi telefonski signal na teh ovinkih ni več samoumeven.
Enak princip pogona, kot ga imajo danes tudi tovarniške specialke
Tristoosmica v mojih rokah nima več oznake GTI. Ta se je očitno poslovila in ostala del Peugeteve zgodovine. Zdaj je treba športnost iskati drugje. Francozi stavijo na kombinacijo bencinskega motorja in elektromotorja, torej priključnohibridnega pogona. Avtomobil sicer nima novodobne športne kratice PSE, ki pri večjem bratu 508 pomeni vrhunec športnosti in jo v prihodnje najbrž pričakujemo tudi pri 308.
Priključni hibrid je za uživanje na cesti tisti kompromis, ki doma pušča skrbi o dosegu in porabi električne energije, ko si na praznih ovinkih privoščimo nekoliko bolj odločno pritiskanje na plin. Navsezadnje je priključnohibridni sistem danes tudi pogon v najelitnejših tovarniških dirkalnikih za svetovno prvenstvo v reliju.
Elektriko sem privarčeval za hrvaške vasice
In še preden sem na istem mestu, kjer so letos v boj za sekunde štartali svetovni prvak Rovanpera in druščina, speljal z mesta, nisem želel delati neposrednih primerjav med dinamičnostjo danes in nekoč. Ne le v tistem najbolj brezkompromisnem smislu, saj osebni avtomobil vendarle ni dirkalnik in tudi za hitro vožnjo odprta cesta ni pravi poligon.
Športni duh takega avtomobila, ki nima kričečih športnih oznak, se odraža v širšem smislu. Zunanji agresivni videz, dober položaj za volanom pa dovolj dobra poskočnost in stabilnost med ovinki. Presežkov od avtomobila, ki ni športna različica, v dobesednem smislu nisem smel pričakovati. Toda celoten paket, ki je danes na cestah v svojem razredu zagotovo med najbolj opaznimi, vzbuja zanimanje. Med ovinki je moral svoje povedati bencinski motor, tisto zalogo električne energije v dokaj mali bateriji sem raje privarčeval za poznejšo vožnjo skozi vasice hrvaškega podeželja. Med ovinki je bilo lepo slišati motor, v naseljih je nato prijala predvsem umirjena, tiha vožnja.
Tišje in mehkeje kot nekoč …
Ker je hibrid kompromis in domnevno "most" med avtomobilsko preteklostjo in prihodnostjo, vse ni idealno. Masa je zaradi dveh tehnologij, ki jih je treba voziti s seboj, višja. Enako je seveda tudi s ceno. Edino smiselno polnjenje je domače. To tudi zagotovi nekaj deset kilometrov električnega dosega. Ravno toliko ga je, da se voznik okusi in začne razmišljati o tem, da bi se ves čas vozil le na elektriko.
Kako bi nato avtomobil dojemali med ovinki? Zvoka bencinskega motorja res ne bi bilo več, a današnji bencinski tri- ali štirivaljniki − ne glede na znamko − prave zvočne kulise resnici na ljubo niti ne nudijo več.
Ker pa zgodovino in tradicijo cenim, se za volanom peugeota 308 bolj kot z vprašanji elektrifikacije raje spominjam Todta, Frequelina pa poznejših Peugeotevih asov, kot so Vatanen, Salonen, Gronholm, Burns in Panizzi. Ta del Peugeoteve zgodovine je izklesal vtis avtomobila, kot je − ne glede na elektrificirane pogone − postal tudi novodobni 308. Štirideset let po talbotu sunbeamu in peugeotu 205 je poudarek še vedno na športnem videzu, povezanosti z voznikom in klicu tja nazaj na cesto.
Le, da tišje, mehkeje kot nekoč. Zato pa tudi bolj varno, udobno in s precej več prostora.
2