Torek, 8. 5. 2018, 9.50
2 meseca, 2 tedna
Sekunde ne štejejo, življenja pa
Javna agencija RS za varnost prometa je od 16. do 29. aprila 2018 v sodelovanju s Policijo in drugimi institucijami organizirala preventivno nacionalno akcijo Hitrost. Namen akcije, ki se bo ponovila še v poletnih mesecih, junija in avgusta, je opozarjanje na nevarnost prehitre vožnje. Akcija je vrhunec doživela 18. aprila 2018, ko so policisti izvajali maraton merjenja hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji.
824 kršitev na napovedano merjenje hitrosti
Policisti so samo na ta dan v 12-urnem nadzoru ugotovili 824 kršitev. Med temi jih je bilo največ (602) zabeleženih v naseljih, sledile so avtoceste (150).
Pri večini prekoračitev hitrosti je šlo za prekoračitve hitrosti do 20 kilometrov na uro nad omejitvijo v naseljih in do 30 kilometrov na uro nad omejitvijo na cestah zunaj naselja in na avtocestah. Rekorder je na odseku z omejitvijo 130 kilometrov na uro vozil s hitrostjo 187 kilometrov na uro.
Večino voznikov (678) so policisti s kršitvijo seznanili na kraju, od tega so jih 97 le opozorili. Izdali so 137 mandatnih kazni zoper tujce, v štirih primerih pa so zaradi kombinacije prekrškov podali obdolžilne predloge na pristojna sodišča.
Pri višjih hitrostih so posledice prometnih nesreč težje
Podatki o prehitrih voznikih na naših cestah so še vedno skrb vzbujajoči. V letu 2017 je na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti življenje izgubilo 46 ljudi. To je skoraj vsaka druga smrtna žrtev na naših cestah.
V prvih treh mesecih letošnjega leta je zaradi neprilagojene hitrosti življenje izgubilo že devet ljudi, enako kot lani v istem obdobju. Skoraj polovica (4) jih je umrla na regionalnih cestah, dva na lokalnih cestah v naselju, dva na avtocesti in en na lokalni cesti zunaj naselja.
S hitrostjo so povezani še drugi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti, pa tudi prekratka varnostna razdalja. Nevarnost prehitre vožnje lahko preprosto ponazorimo s potjo ustavljanja. Pot ustavljanja zajema reakcijsko pot in zavorno pot. Pri 50 kilometrih na uro vozilo do zaustavitve prevozi kar 28 metrov dolgo pot. Na mokri cesti se pot ustavljanja podaljša še za deset metrov. Pri višjih hitrostih ni le daljša pot ustavljanja vozila, ampak so težje tudi posledice prometnih nesreč.
Novinarska ekipa Siol.net se je konec aprila s policistoma Alenom Omerovičem in Rajkom Simšičem odpravila na regionalno cesto med Vrhniko in Brezovico. V naselju, kjer je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro, na prvega prehitrega voznika, ki se je pripeljal z 68 kilometri na uro, nismo čakali prav dolgo.
Agencija marca izvedla skrite meritve hitrosti
Agencija za varnost prometa je že marca letos opravila skrite meritve hitrosti in ugotovila, da preventivni prikazovalniki hitrosti Vi vozite dokazano zmanjšujejo povprečne hitrosti na cestah. Hitrosti so se ob izklopu prikazovalnikov povečale za 1,5 odstotka, ob ponovnem priklopu pa zmanjšale za 3,2 odstotka. V coni 30 je bila najvišja izmerjena hitrost kar 113 kilometrov na uro.
"Vse študije, analize in testi kažejo, da se z vsakim znižanjem povprečne hitrosti, recimo samo za en odstotek ali samo za en kilometer na uro, bistveno izboljša cestnoprometna varnost in zniža možnost za nastanek prometne nesreče. Tudi če se ta zgodi, pa so posledice manj hude. To je vsekakor ena izmed ključnih nalog vseh nas, da se zavemo, da je resnično treba voziti po omejitvah in s prilagojeno hitrostjo. Zaradi naše odgovornosti, zaradi naše varnosti in ne zaradi tega, ker se bojimo kazni in policije," pravi mag. Igor Velov, direktor AVP.
V času aprilske preventivne nacionalne akcije Hitrost je Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo in drugimi organizacijami opozarjala prehitre voznike naj upočasnijo hitrost vožnje, v letošnjem letu pa bo pripravila bo tudi preventivne dogodke na temo hitrosti, trije večji bodo potekali 17. maja v Novi Gorici, 7. junija v Kopru in 8. junija v Celju.
Nova medijska kampanja za osveščanje prehitrih voznikov
Poleg hitrosti pa sta najpogostejša dejavnika in vzroka pri najhujših prometnih nesrečah na slovenskih cestah še alkohol in uporaba mobilnih telefonov. Na Agenciji za varnost prometa so se zato odločili vse tri dejavnike združiti pod enotno celostno grafično podobo, s katero bodo javnost nagovarjali skozi vse leto.
Oglejte si videoposnetek, v katerem nastopajo Ranko Babič, Rado Mulej, Jože Robežnik, Franci Kek in Marko Miladinović. Ambasadorji so se preizkusili v vlogah vraga, reševalca, pogrebnika in taksista, s čimer gledalce in voznike opozarjajo, da lahko prehitra in nevarna vožnja vodi tudi v smrt.
Namen nove medijske kampanje je spremeniti obnašanje voznikov. Logika je zelo preprosta: na začetku oglasa je predstavljeno razmišljanje voznika, ki ne prepoznava nevarnosti na cesti, nato je prikazano, kaj vse se nam lahko zgodi v primeru neupoštevanja cestnoprometnih predpisov, na koncu oglasa pa je ponujena preprosta rešitev, ki ni tragična ali boleča.
"Kazen je še najmanj problematična"
"Alkohol, telefon in avtomobil ne gredo skupaj," je prepričan igralec Marko Miladinović. "Znan sem po tem, da hitro živim, a vozim zmerno in po pameti. Življenje mi namreč pomeni preveč. Ker se imam rad, sem previden voznik," nagovarja tiste, ki radi preveč stopijo na plin. "Sankcija v obliki kazni je pljunek v morje proti temu, kaj lahko s prehitro vožnjo storiš posamezniku ali celotni družini," je prepričan. Zato voznike spodbuja k pametni vožnji.
Podobno razmišlja še en ambasador Franci Kek: "Kazen se pač plača, to je še najmanj problematično." Priznava, da je kot mladi voznik rad hitro vozil, a je z izkušnjami dojel, da hitrost ni rešitev. "Adrenalin naj vozniki iščejo drugje," predlaga.
Marko Miladinović in Franci Kek imata že mnogo voznih izkušenj. Čeprav sta bila v mladosti tudi sama pogostokrat (pre)hitra, se danes zavedata pomena prilagojene hitrosti vožnje.
Boljša statistika – rezultat sodelovanja
Splošna statistika za lansko leto sicer kaže napredek na področju varnosti. Pri AVP ocenjujejo, da so boljši rezultati tudi odraz boljšega sodelovanja z različnimi institucijami. Tako kot se izboljšuje stanje prometne varnosti na slovenskih cestah, se izboljšuje tudi kultura vožnje.
V zadnjih letih so mnoge institucije prepoznale AVP kot osrednji organ za prometno varnost. Agencija pa je po drugi strani vsem ponudila roko in obenem izrazila željo ter potrebo po še boljšem sodelovanju. Izboljšano stanje je tako rezultat dela vseh institucij, ki stremijo k večji varnosti na slovenskih cestah, a na AVP priznavajo, da je dela še veliko. S tako vnemo pa se že pripravljajo na letošnje poletje.
V začetku poletne turistične sezone imajo tako še dodatne aktivnosti, kajti julija in avgusta je lepše vreme, ko ljudje vozijo hitreje in veliko več. Že po izračunu verjetnosti je mogoče, da se bo zgodilo več prometnih nesreč. Agencija za varnost prometa in vsi drugi, od policije in nevladnih organizacij do vzdrževalcev cest, pa se seveda trudijo, da bi bilo teh nesreč čim manj.
Trend, ki se bo nadaljeval
Ključni izzivi Agencije za varnost prometa za prihodnost so sicer določeni z Nacionalnim programom varnosti. Njihov cilj je do leta 2022 prepoloviti število smrtnih žrtev glede na leto 2013. Statistika kaže, da so zaenkrat na pravi poti. Za letošnjo leto pa si še posebej želijo, da bi ostali vsaj v tako varni situaciji, kot je bila lani, kar bi vnovič pokazalo, da lansko leto ni bilo zgolj naključje, pač pa trend, ki se bo nadaljeval tudi prihodnja leta.
V mislih tudi mladi vozniki
Na mladih je seveda treba delati in na AVP se tega še kako dobro zavedajo. Poudarjajo, da je potrebno začeti z vzgojo doma, z različnimi vzori že v vrtcu in v šoli, z izobraževanji.
Moramo spremeniti miselnost ljudi, kajti le to nam bo zagotovilo neko trajno prometno varnost in stabilnost. Po eni strani moramo razumeti, da so mladi med 18 in 24 letom tvegana skupina predvsem zaradi specifičnega obdobja. Prvič, nimajo dovolj izkušenj, drugič, zaradi svoje mladosti se morebiti niti ne zavedajo vseh posledic lastne brezglave vožnje, in tretjič, zaradi načina življenja in mladosti so pripravljeni sprejeti tudi kakšno tvegano odločitev več.
Za vse starostne skupine pa velja - po omejitvah je treba voziti zaradi lastne varnosti in ne zaradi tega, ker se bojimo kazni in policije. Ne glede na to, kakšna je cesta, dokler sta samo cesta in vozilo, nesreče ni. Nesreča se zgodi takrat, ko je vključen tudi voznik. Zatorej vozniki - prilagodite se!
Oglejte si fotogalerijo aprilske preventivne akcije Hitrost
