SiolNET. Avtomoto Novice
8,28

termometer

  • Messenger
  • Messenger
35 let od prvega evropskega relija Saturnus

35 let pod cesto: zgodba avta iz gozda je osupljiva #video

8,28

termometer

To so ostanki dirkalnega forda escorta, ki je pred natanko 35 leti na makadamski cesti z Vojskega proti Predmeji doživel nesrečo in za vedno ostal globoko pod ovinkom v Trnovskem gozdu. Forda je uničil ogenj, a domačini so rešili nekaj dokumentov in dirkaški sedež, še vedno aktivni avstrijski voznik Hans-Peter Wieger pa celo motor.

Temna noč na 18. maj leta 1985. Okrog poldruge ure zjutraj se je začela peta hitrostna preizkušnja takratnega relija Saturnus, ki je na današnji dan pred 35 leti prvič štel za točke evropskega prvenstva. Na slovenskih cestah se je začela rojevati prava avtomobilska pravljica.

Kraljevska hitrostna preizkušnja je vodila iz Idrije prek Vojskega, pa proti Predmeji in vse do Cola nad Ajdovščino. Kar 47 kilometrov dolga hitrostna preizkušnja, kjer se je večkrat menjala asfaltna in makadamska podlaga, je bila sredi noči skrajen preizkus za vse nastopajoče posadke. Tisti najhitrejši so zanjo leta 1985 potrebovali dobrih 40 minut, fički na začelju konkurence pa tudi več kot eno uro.

Tudi po 35 letih je na ostankih escorta vidna ena izmed sponzorskih nalepk. Tudi po 35 letih je na ostankih escorta vidna ena izmed sponzorskih nalepk. Foto: Gregor Pavšič Avstrijski dirkalnik že 35 let pod cesto na Vojskem

V drugi izvedbi te hitrostne preizkušnje cilja ni videl avstrijski voznik Hans-Peter Wieger s sovoznikom Hansom-Petrom Wöberjem. Vozila sta ford escort 1600 s pogonom na zadnji kolesi in štartno številko 51. Enajst kilometrov po križišču na Vojskem, kjer cesta z asfalta zavije levo na makadam proti Mrzli Rupi, sta v enem izmed levih ovinkov zdrsnila pod cesto. Razbila sta avtomobil, ki je tudi zagorel in bil uničen do skoraj neprepoznavnosti.

Ostanke njunega escorta smo podrobneje predstavili pred natanko petimi leti. Danes mineva 35 let od te nesreče in ostanki tega avtomobila so še vedno skriti globoko v Trnovskem gozdu. Videti je mogoče varnostno kletko, ostanke enega od sedežev in celo del takratne sponzorske nalepke. Rjaste ostanke je med drevesi, več kot sto metrov pod cesto, težko poiskati.

To so še vedno razpoznavni ostanki dirkalnika

Ta ovinek se torej nahaja 11 kilometrov po odcepu na Vojskem, kjer cesta z asfalta zavije levo na makadam proti Mrzli Rupi. Pred 35 leti je bilo pobočje pod cesto morda še manj poraščeno kot danes. Težko se je spuščati mimo vej, dreves in grmovja in tudi več kot sto metrov pod cesto je treba pogledati skoraj naravnost v ostanke avtomobila. Šele takrat jih je mogoče videti, saj je escort barvno povsem zamaskiran z okolico.

1 / 14
2 / 14
3 / 14
4 / 14
5 / 14
6 / 14
7 / 14
8 / 14
9 / 14
10 / 14
11 / 14
12 / 14
13 / 14
14 / 14
Reli Saturnus je leta 1985 prvič štel za evropsko prvenstvo s koeficientom 1. Prvo noč so tekmovalci vozili tri hitrostne preizkušnje v krogu med Logatcem, Žirmi, Vojskim in Hrušico, že ponoči pa se je karavana preselila še na Primorsko. Tam je drugi dan potekal še preostanek relija. Zmago v skupni razvrstitvi je slavil Graziano Quartesan (porsche 911 SC) pred Branetom Küzmičem (renault 5 turbo) in Janom van der Marelom (opel manta 400). Med Slovenci se je v prvo deseterico zavihtel še Silvan Lulik (opel manta 2.0), ki je zasedel skupno deveto mesto.

To je bila sicer osma izvedba relija Saturnus, ki je imela 19 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžii 286 kilometrov. Celoten reli z etapami vred je bil dolg 551 kilometrov. Nastopilo je  81 posadk (32 iz tujine), v cilj pa jih je prispelo 42.

Quartesanu je šlo na roko, da se je na reli pripravljal precej bolj temeljito kot slovenski favorit Küzmičem. Ta je teden dni prej vozil še na reliju evropskega prvenstva z najvišjim koeficientom 20 v Bolgariji (Zlatni Pjasci pri Črnem morju). Prek Vojskega je prebil gumo, se drugi dan tudi prevrnil in tako moral priznati premoč Quartesanu.

Ta ovinek na Vojskem je bil v noči na 18. maj 1985 usoden za avstrijsko posadko. Ta ovinek na Vojskem je bil v noči na 18. maj 1985 usoden za avstrijsko posadko. Foto: Gregor Pavšič

Domačini so v gozdu našli originalni tekmovalni karton Avstrijcev. Domačini so v gozdu našli originalni tekmovalni karton Avstrijcev. Foto: Gregor Pavšič Domačin in bodoči dirkač je obnovil poškodovan dirkaški sedež

Vozniški sedež je leta 1985 iz escorta vzel domačin Andrej Mrak. Takrat je bil star 25 let in dve leti pozneje je bil tudi sam na štartu te iste hitrostne preizkušnje. V svojega fička je namestil Wiegerjev sedežev, ki ga je sam obnovil in zamenjal oblazinjenje. Dirkaški sedeži so bili takrat še povsem drugačni kot danes. Sovozniški sedež je bil še povsem serijski in v požaru zgorel. Danes so v avtomobilu še opazni njegovi ostanki. Nekaj dni po nesreči so na tem mestu našli tudi tekmovalni karton avstrijske posadke.

Leta 1985 nesrečni avstrijski voznik je danes star 72 let in še vedno aktivno dirka

Danes 72-letni Wieger si je po tej nesreči privoščil daljši premor, leta 2007 pa je z enakim escortom – takrat že v konkurenci starodobnikov – spet začel nastopati. Aktiven je v sklopu pokala Mitropa, zato smo ga v zadnjih letih večkrat videli tudi na relijih v Sloveniji. Danes mu zapiske bere žena Renate Wieger.

Kot nam je povedal Avstrijec, se je po nesreči vrnil na Vojsko in iz avtomobila vzel še nekaj sestavnih delov. Med njim je bil tudi motor, ki ga je popravil in tega po njegovih besedah še danes uporablja v svojem današnjem avtomobilu.

Hans-Peter Wieger je danes spet aktiven dirkač in s svojim ford escortom pogosto obišče tekmovanja v Sloveniji. Hans-Peter Wieger je danes spet aktiven dirkač in s svojim ford escortom pogosto obišče tekmovanja v Sloveniji. Foto: Gregor Pavšič

Wiegerjev dirkaški sedež iz uničenega escorta. Domačin Andrej Mrak ga je obnovil in tudi uporabil v svojem prvem tekmovalnem fičku. Wiegerjev dirkaški sedež iz uničenega escorta. Domačin Andrej Mrak ga je obnovil in tudi uporabil v svojem prvem tekmovalnem fičku. Foto: Gregor Pavšič

Cesta na Vojskarski planoti zavije levo na makadam proti Mrzli Rupi. Cesta na Vojskarski planoti zavije levo na makadam proti Mrzli Rupi. Foto: Gregor Pavšič

Ta hitrostna preizkušnja je bila z dolžino 47 kilometrov najdaljša v zgodovini relija v Sloveniji. Ta hitrostna preizkušnja je bila z dolžino 47 kilometrov najdaljša v zgodovini relija v Sloveniji. Foto: Gregor Pavšič

Nič nenavadnega ni, da iz objema snežnih plazov to cesto osvobodijo šele maja. Nič nenavadnega ni, da iz objema snežnih plazov to cesto osvobodijo šele maja. Foto: Gregor Pavšič

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 99
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin