23 evrov za tisoč km? To je nova realnost za "električarje" v Sloveniji.

Do zdaj so vozniki avtomobilov s šibkejšo močjo polnjenja za isti denar dobili manj elektrike kot tisti z učinkovitejšim polnjenjem. Z obračunom glede na prenesene kWh elektrike, je zdaj račun enak za vse. Foto: Gregor Pavšič Pred tedni je Petrol kot eden od glavnih ponudnikov električnih polnilnic v Sloveniji predstavil novo cenovno politiko uporabe njihovih polnilnic. Na teh so uvedli bolj pošten obračun na količino prevzete električne energije in ne na čas polnjenja. Plačljive so postale tudi polnilnice izven avtocest, kjer je v mreži javnih polnilnic ponudnikov že več kot pri klasičnih bencinskih servisih. 

Rezultati? Strošek polnjenj je lahko za voznike nekaterih avtomobilov zdaj tudi višji. Polnilnice ob avtocesti bodo še naprej namenjene le zasilnemu in kratkemu polnjenju, še bolj se izpostavlja pomen polnjenja na domači vtičnici in še bolj se veča razkorak med potencialnimi kupci električnih vozil, ki živijo v blokih in ne v stanovanjskih hišah.

Avtomoto Tudi v Sloveniji deli mnenja: navdušenje ali pretiravanje? #video

Alternative? Upanje na katero od brezplačnih polnilnic pred trgovskimi centri, ali pa koriščenje polnjenja pri MOL. Slabih osem evrov je v primeru prazne baterije (ne glede na količino kWh) in pridobljenih 300 ali 400 kilometrov dobra kupčija. Rešitev zanimiva predvsem za vozila z večjimi baterijami. Foto: Gregor Pavšič Obračun ob avtocesti bolj pošten in enak za vse: nekateri vozniki bodo plačali 50 odstotkov višjo ceno

Toda podražitev nikakor ni nujna. Velja le za tiste avtomobile, ki na polnilnicah DC slabše izkoristijo moč polnjenja. Lani smo na primer v 30 minutah s hyundai ioniqom dobili 16 kilovatnih ur elektrike in zanje plačali šest evrov. Letos bi z istim avtomobilom za tako polurno polnjenje plačali le osem centov več. V zadnjem obdobju smo vozili še več vozil, ki so le redko (ob ogreti bateriji) zares izkoristila potencial teh polnilnic.

Drugače je z avtomobilom, ki 50-kilovatno polnilnico optimalno izkoristi. Tak primer je tudi novi citroen e-C4, s katerim smo v pol ure prejeli 24,8 kilovatne ure elektrike. Zanjo bi plačali 9,4 evra oziroma 38 centov za eno kilovatno uro. Lani bi polurno polnjenje takega avtomobila stalo le šest evrov, za eno kilovatno uro bi odšteli 24 centov − torej 14 centov manj na kilovatno uro kot letos.

Ne glede na moč polnjenja pa lastnika obeh avtomobilov letos za eno kilovatno uro plačata enako, torej 38 centov. Spremembe v obračunu bodo zagotovo bolj veseli tisti, ki vozijo avtomobile z manj učinkovitim polnjenjem DC. Ti bodo še naprej izgubljali čas, ne pa tudi denarja.

Polnjenja ob avtocesti so večinoma redkejša in predvsem kratkotrajna. Sto kilometrov dosega pri povprečni porabi 18 kWh na 100 prevoženih kilometrov namreč stane dobrih devet evrov. Toda tak strošek bo za večino voznikov ob nekoliko daljši vožnji neizogiben. Foto: Gregor Pavšič

Spremembe v obračunu bodo zagotovo bolj veseli tisti, ki vozijo avtomobile z manj učinkovitim polnjenjem DC. Foto: Gregor Pavšič Koliko torej realno stane sto električnih kilometrov?

Če bi na cene polnjenj gledali povsem plastično, bi bile zdajšnje cene resnično visoke. Za kupca (dražjega) električnega vozila, s katerim naj bi k boljšemu izkupičku izpusta CO2 navsezadnje neposredno pomagal tudi državi, so z bencinom ali dizlom primerljive cene avtomobilske elektrike težko sprejemljive. Ob predpostavljeni povprečni porabi 18 kilovatnih ur (kWh) na sto prevoženih kilometrov, stane sto kilometrov dosega na avtocestni 50-kilovatni polnilnici 6,8 evra. To je torej enako kot sto kilometrov s primerljivim avtomobilom z bencinskim motorjem.

Tipičen kupec električnega vozila pa bo baterijo večinoma polnil doma in bo dražje polnilnice ob avtocestah uporabljal redkeje. Zato je pomemben strošek končnega mesečnega "miksa" elektrike za avtomobil, ki pa je odvisen od vsakega posameznika, načina vožnje, seveda tudi porabe določenih avtomobilov. Poudariti gre tudi tiste lastnike vozil, ki so doma postavili sončne elektrarne in prek njih energijo za avtomobil (vsaj delno) proizvajajo sami.

Avtomoto Hyundai ioniq 5 − upravičeno se ga bojita Tesla in Volkswagen

Spodnji primer kaže izračun za tisoč prevoženih kilometrov ob predpostavljenih 60 odstotkih domačega polnjenja. Tisoč prevoženih kilometrov je stalo 23 evrov oziroma 2,3 evra na 100 prevoženih kilometrov.

Primer stroškov za 1000 kilometrov (predvidenih 60 odstotkov polnjenj doma):

Polnilnice Ionity ostajajo najdražje, zelo redki avtomobili pa za zdaj izkoristijo njihov pravi potencial. Foto: Gregor Pavšič Česa se izogibati?

Najdražjo elektriko v Sloveniji za avtomobile še naprej nudi Ionity. S testnim avtomobilom smo tam resda polnili z močjo 77 kilovatov, a za slabih osem kilovatnih ur elektrike plačali 6,3 evra. Sto kilometrov dosega bi stalo več kot 14 evrov. Ena kilovatna ura stane 79 centov.

Taka polnilnica je morda iz vidika kratkega polnjenja še smiselna za najbolj moderne električne avtomobile, ki lahko polnijo z močjo prek 200 kilovatov. To so porsche taycan, audi e-tron RS, novi hyundai ioniq 5 … V primeru velike večine vozil pa razmerje med časom polnjenja in stroškom elektrike ne upraviči njihove uporabe.

Za 100 kilometrov dosega bi na polnilnici Ionity z električnim citroenom resda potrebovali sedem minut manj, a cena elektrike bi se zato podvojila.

Kdor ne živi v stanovanjski hiši, lahko le upa na naključno polnilnico pred blokom ali v sosedni ulici. Če so te polnilnice plačljive, prevelike gneče navadno ni. Foto: Gregor Pavšič

Med javnimi polnilnicami so najcenejše tiste od Elektra Ljubljane. Ena kilovatna ura nas je stala 15 centov. Strošek je sicer odvisen tako od dolžine kot od povprečne moči polnjenja. Foto: Gregor Pavšič Kaj pa, če živim v bloku in nimam domače vtičnice?

Vse bolj je izrazita razlika med lastniki električnih vozil, ki lahko avtomobil polnijo doma, in tistimi, ki tega ne morejo in se morajo zanašati na javno polnilno infrastrukturo. Če imajo polnilnico seveda sploh dovolj blizu svojega doma. Polnjenje doma je sicer daljše, a časovno nemoteče.

Medtem ko bi električni avtomobil pri porabi 18 kWh na 100 kilometrov doma polnil za dober evro na sto kilometrov (lahko tudi ceneje ob izbiri ugodnejšega ponudnika elektrike), so cene na javnih polnilnicah višje. Javna polnilnica iz mreže Elevat pred mojim blokom na Vrhniki stane za sto kilometrov ob navedeni porabi 3,3 evra. To je 18 centov na kilovatno uro. In mimogrede, s tem konkretnim avtomobilom bi tako polnjenje trajalo približno uro in pol.

Če bi bila blizu tudi polnilnica iz mreže Elektro Ljubljana (Gremo na elektriko), bi bilo polnjenje cenejše. Sto kilometrov dosega bi stalo 2,7 evra. To je 15 centov na kilovatno uro. Pri tem velja poudariti, da velja izračun za naš testni avtomobil. Nekateri ponudniki pri obračunu upoštevajo več parametrov (tudi čas in moč polnjenja), znotraj mreže določenega ponudnika so lahko cene tudi le priporočljive in v praksi njih določa vsak investitor (kupec polnilnice) samostojno.

Pregled stroška ene kWh električne energije:

Petrol je ukinil brezplačno polnjenje na 22-kilovatnih polnilnicah AC. Foto: Gregor Pavšič Doma za eno kilovatno uro šest centov, na javni polnilnici od 15 centov naprej

Nič več niso brezplačne niti Petrolove klasične polnilnice z enosmernim tokom AC. Marsikje so bile do zdaj "parkirišče" lokalnih lastnikov električnih vozil, ki so jih zjutraj priklopili in si jih tako prisvojili za večji del dneva. Tako dolgotrajnih polnjenj zdaj ne bo več.

Za 18,6 kilovatne ure elektrike na taki polnilnici smo plačali 4,65 evra, kar je bil za naš avtomobil tudi primerljiv strošek za sto prevoženih kilometrov. Ena kilovatna ura je stala 25 centov, kar pa je torej pri enaki storitvi že deset centov na kilovatno uro več kot pri polnilnicah Elektro Ljubljana.

Pod črto je za večino lastnikov električnih avtomobilov torej električno polnjenje še naprej za tretjino ali celo polovico cenejše kot gorivo za primerljiv klasični avtomobil z motorjem na notranje izgorevanje.