Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Četrtek,
6. 4. 2017,
5.00

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

30

Natisni članek

nasvet avtocesta avtocesta

Četrtek, 6. 4. 2017, 5.00

6 let, 7 mesecev

Vas na avtocesti motijo "zaspanci"? Ovirajo promet ali edini upoštevajo varnostno razdaljo?

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

30

Ob prometnih konicah se na slovenskih avtocestah večina voznikov rine na levi prometni pas. Mnogi pozabijo na kakršnokoli varnostno razdaljo in vozijo "na odbijaču", drugi so od vozila pred seboj oddaljeni tudi po več sto metrov. Kdor vozi po levem pasu in ne prehiteva, lahko dobi 150 evrov, kdor prehiteva po desnem pasu, pa 200 evrov globe. Kolikšna je torej ustrezna varnostna razdalja?

Kdor vozi po levem prometnem pasu in dejansko ne prehiteva, je v prekršku. Grozi mu 150 evrov globe. Še 50 evrov višja je globa za voznika, ki tak počasen avtomobil prehiti po desni strani. | Foto: Gregor Pavšič Kdor vozi po levem prometnem pasu in dejansko ne prehiteva, je v prekršku. Grozi mu 150 evrov globe. Še 50 evrov višja je globa za voznika, ki tak počasen avtomobil prehiti po desni strani. Foto: Gregor Pavšič

Zakon o pravilih cestnega prometa na avtocesti predvideva vožnjo po desnem prometnem pasu, levi pa bi moral biti namenjen le prehitevanju. Toda to je teorija, v praksi pa so slovenske avtoceste v bližini večjih mest prepolne vozil na obeh prometnih pasovih. Počasnejši tovornjaki, ki potujejo po primorski in štajerski avtocesti, so za večino preostalih udeležencev v prometu postali neizbežna ovira.

Nekateri vozijo "na odbijaču", mnogi na levem pasu "zaspijo" …

Večina voznikov si zato svoj položaj izbori na levem prometnem pasu. Promet bi tekel še dokaj hitro, če bi vsi vozili na enakomerni razdalji in z enakomerno hitrostjo. Samodejno vozeči avtomobili bi v takem primeru poskrbeli za precej učinkovitejši prometni tok. Ko pa so za volanom ljudje različnih navad, dojemanj hitrosti, reakcijskih časov in tudi vozniških veščin, je promet bistveno manj tekoč.

Nekateri v živčnosti in hitenju vozijo skoraj "na odbijaču" avtomobila pred seboj, istočasno marsikdo vozniško "zaspi" in ima do vozila pred seboj tudi po več sto metrov prostora. Vsi taki primeri povečujejo število prehitevanj po desnem pasu, vplivajo na nastajanje kolon in podobno.

Vseeno pa že površno opazovanje prometa pokaže, da le redki voznki spoštujejo varnostno razdaljo in da tak voznik, ki pred seboj namensko pusti za nekaj dolžin vozila prostora, hitro postane ovira v prometu, objekt žaljivk in trobljenj ostalih udeležencev v prometu.

Kako pa vi vozite?

  • Na levi prometni pas zapeljem le ob prehitevanju, nato se vrnem na desnega.
    77,28 %
    1051 glasov
  • Večinoma vozim po levem prometnem pasu. Šele ko me dohiti hitrejše vozilo, se umaknem na desno.
    20,37 %
    277 glasov
  • Ves čas vozim po desnem prometnem pasu.
    2,35 %
    32 glasov
Oddanih 1360 glasov

Tudi vi pogosteje vozite po levem kot desnem prometnem pasu? | Foto: Gregor Pavšič Tudi vi pogosteje vozite po levem kot desnem prometnem pasu? Foto: Gregor Pavšič

Ob strnjeni koloni in v dobrih vremenskih razmerah je lahko varnostna razdalja vezana le na eno sekundo vožnje

Medtem ko je varnostna razdalja v zakonu o varnosti cestnega prometa določena z dolžino, ki jo pri dani hitrosti prevozimo v dveh sekundah, je v primeru strnjene kolone, nižje hitrosti (prosta presoja, saj v zakonu meja ni natančno določena) in enakomernega vozniškega ritma dovoljena varnostna razdalja vezana tudi na prevožene metre v eni sekundi.

Koliko metrov prevozimo glede na hitrost in varnostno razdaljo v sekundah:

 

2 sekundi

1 sekunda

50 km/h

28 m

14 m

70 km/h

40 m

20 m

90 km/h

50 m

25 m

110 km/h

62 m

31 m

130 km/h

72 m

36 m

150 km/h

84 m

42 m

Varnostna razdalja v normalnih okoliščinah ne sme biti manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s katero vozimo, prevozimo v dveh sekundah . Če upoštevamo hitrost 100 kilometrov na uro je varnostna razdalja vsaj 54 metrov, pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa znaša vsaj 72 metrov. Tudi pri hitrosti 70 kilometrov na uro, ko vozimo v strnjeni koloni, bi v eni sekundi prevozili slabih 20 metrov. To pa je pet dolžin povprečnega avtomobila. To so sicer idealni časi, ki predvidevajo odlično delovanje zavor, dober oprijem asfalta in tudi ustrezno zbranost voznika.

Če se niste mogli ustaviti, varnostna razdalja ni bila zadovoljiva

Poleg tega velja tudi, da mora varnostna razdalja ne glede na vozne razmere omogočati, da lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči trčenje, če voznik, ki vozi pred njim, zmanjša hitrost ali ustavi. Kadar se torej ne morete ustaviti in trčite v vozilo pred sabo, ne boste mogli ubežati globi za premajhno varnostno razdaljo. Ta znaša 200 evrov.

"Vožnja na prekratki varnostni razdalji statistično predstavlja enega najpogostejših vzrokov prometnih nesreč. Največkrat je ta vzrok povezan tudi s prehitro vožnjo. Velika večina voznikov vozi preblizu zaradi nepoznavanja dolžine zaustavitvene poti, ki jo njihovo vozilo pri zavijanju glede na hitrost in stanje vozišča opravi, del voznikov napačno meni, da s krajšo varnostno razdaljo povečajo propustnost ceste in da bodo tako hitreje na cilju, nekateri pa poskušajo z agresivnim 'prilepljanjem' na zadek predhodnega vozila tega spraviti s prehitevalnega na vozni pas," opozarjajo na Darsu.

Vožnja mimo po desni strani le izjemoma

Kdor vozi po levem prometnem pasu in dejansko ne prehiteva, je v prekršku. Grozi mu 150 evrov globe. Še 50 evrov višja je globa za voznika, ki tak počasen avtomobil prehiti po desni strani. Prehitevanje oziroma "vožnja mimo" po desni strani je na avtocesti dovoljena le izjemoma. To velja na ploščadih pred cestninskimi postajami (ob najvišji dovoljeni hitrosti 60 kilometrov na uro) ali če "prehiteva" hitrejša kolona, ne posamezno vozilo. Skladno z zakonom kolono sestavljajo vsaj tri vozila, ki vozijo v medsebojni odvisnosti. Povsem običajen prometni pojav je, da bo kolona vozil na desni strani občasno hitrejša od tiste na levi.

Tehnika proti človeškemu reakcijskemu času in zbranosti

Moderni varnostno-asistenčni avtomobili danes že znajo olajšati vožnjo v strnjeni koloni, ki zahteva veliko vozniško zbranost, opazovanje in tudi predvidevanje prometnega dogajanja. Radarski tempomat zna samodejno ohranjati razdaljo do vozila pred vami in po potrebi zmanjša hitrost. To stori hitreje od človeškega reakcijskega časa.

Vse več avtomobilov ima na voljo tudi sistem za opozorilo pred naletom, ki vsaj z zvočnim signalom opozori na nevarnost naleta. Boljši sistemi znajo pri določenih hitrostih tudi samodejno zavirati. Zanimiva možnost je tudi stalen prikaz varnostne razdalje v sekundah, ki jo avtomobil računa glede na hitrost in oddaljenost od vozila pred vami. Tak sistem imajo na primer avtomobili francoskega koncerna PSA.
Ne spreglejte