Sreda, 29. 3. 2017, 4.02
7 let, 1 mesec
V katere avtomobile najlažje namestimo otroški sedež? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,98
Nameščanje otroškega sedeža v avtomobil ni tako preprosto, kot se zdi. Priključki isofix so različno zasnovani in zato težje dostopni. Bi morali biti skriti, integrirani v sedež s pokrovom ali popolnoma odprti ter tako tudi najlažje dostopni? Avtomobilski proizvajalci morajo sprejeti kompromise, saj kupec brez otrok vidnih sidrišč isofix ne potrebuje.
Video - Preverili smo različne rešitve na avtosalonu v Ljubljani:
Eden najbolj prijaznih sistemov. S plastiko prekrita odprtina, ki se le dvigne in po uporabi zapre.
Konkurenca na avtomobilskem trgu je precej izenačena. Ključni dejavniki za nakup so predvsem navezanost na znamko, kakovost vozil, konkurenčnost cene in prostorska uporabnost avtomobila. Odločajo pa lahko tudi malenkosti, na primer preprostost pritrditve otroških sedežev oziroma dostopnost sidrišč isofix.
Imate doma dva avtomobila in otroške sedeže med njima pogosto zamenjate?
Kdor ima doma le en avtomobil, bo verjetno otroški sedež namestil in ga prav pogosto ne bo jemal iz avtomobila. Člani družine z dvema avtomobiloma, ko en dan odide po otroka v vrtec oče, naslednji dan pa mama, pa preprostosti namestitve priključkov isofix ne jemljejo več tako malenkostno.
Prav nič prijetno ni, ko je treba v naglici v ozkih razprtinah iskati dostop do sidrišča ali pa v nerodnem telesnem položaju z zadnjimi močmi odstranjevati sedež iz avtomobila. Pogosto je treba imeti v desni roki členke z močjo plezalca v prostem slogu.
To je bolj skriti sistem isofix sidrišča. Avtomobilski proizvajalci - na primer Opel s crosslandom X in Peugeotom z novim 5008 - naredijo v sedežu manjše odprtine za lažji dostop.
Naj bodo vidni ali skriti?
Sprehodili smo se med razstavljenimi avtomobili na salonu v Ljubljani. Pristop do tematike priključkov isofix je precej različen, a v nobenem avtomobilu nismo zasledili resnično nerodno dostopnih središč. To je pač tudi vprašanje kompromisa: ali voznika moti, da se na zadnjih sedežih vidijo priključki, ali pa bi jih rad imel popolnoma skrite. Kdor nima otrok, jih jasno ne potrebuje. Zakaj bi imeli na očeh nekaj, česar nikoli ne potrebujemo.
Sprehod po razstavišču v Ljubljani: razlike med pristopi so precejšnje
Avtomobilski proizvajalci so se temu kompromisu že dobro prilagodili. Precej pogoste so rešitve, ko sta sidrišči skriti med hrbtnim in sedalnim delom sedeža. Ker pa sta na spodnji strani naslona dva manjša in skoraj nevidna utora, je dostop do sidrišč zelo preprost.
Najtežje je s sedežem priti do sidrišč, ko so ta skrita v majhnih odprtinah oziroma špranjah, sedeži pa so usnjeni. Nekoliko lažje je v primeru klasičnih sedežev. Take ima na primer ford B-max. Ta z drsnimi stranskimi vrati in brez stebrička B sodi med najbolj dostopne avtomobile do druge vrste, a preprostost uporabe sidrišč isofix ne sledi uporabnosti karoserijske zasnove.
Tudi športni avtomobili kot je ford mustang imajo sidrišča isofix na zadnjih sedežih, dostop do njih pa zaradi usnjenih sedežev ni najbolj enostaven.
Najbolj uporabna so integrirana sidrišča z dvižnim pokrovom
Prav tako pogosta je rešitev z integriranimi plastičnimi utori v sedalni del sedeža. Pri nekaterih avtomobilih je ta luknja nepokrita, kar iz estetskega vidika prav gotovo ni najbolj optimalna rešitev. V nekaterih avtomobilih je luknja prekrita s plastičnim pokrovčkom, ki ga lahko odstranimo, pri drugih vozilih pa tudi le dvignemo in po uporabi spet zapremo.
Večina avtomobilov ima dva sedeža s sidrišči isofix. Kombiji, na primer Citroënov novi spacetourer, ima na voljo kar šest priključkov. Klasični družinski enoprostorci? Fordov S-max ima v drugi vrsti tri priljučke, ki pa so v primeru usnjenih sedežev težje dostopni. Volkswagnov touran ni najširši enoprostorec svojega razreda, a vanj lahko precej preprosto namestimo tri sedeže. Renaultov espace je širši od tourana, a je zadaj prostora le za dva otroška sedeža.
Scenic ima na drugi strani dodatne priključke na sprednjem sovozniškem sedežu, kar danes v avtomobilih ni več tako velika redkost. Tudi novi audi Q2 ima na primer tako rešitev. Mama ima lahko majhnega otroka pri sebi in ko ta zajoka, se ji nagonsko ni treba več s telesom obrniti nazaj. To je rešitev, ki na cestah preverjeno rešuje življenja.
Otroški sedež tudi v uživaškega roadsterja
Priključke isofix pa imajo tudi zelo športno in vozniško naravnani avtomobili. Če izvzamemo premium avtomobile, je seat leon ST cupra z močjo 300 "konjev" eden od najbolj zmogljivih družinskih karavanov. Otroški sedež pa je mogoče namestiti tudi v prave puristično vozniške avtomobile. Tak primer je ford mustang ali pa tudi Mazdin roadster MX-5. Ta ima priključke isofix le na sovozniškem sedežu. Enako velja tudi za mestne malčke, kot je smart fortwo.
Med vožnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti otrok, manjši od 150 cm, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni masi. V motornem vozilu, ki ni opremljen zzadrževalnim sistemom, ni dovoljeno prevažati otrok, mlajših od treh let, otroci starejši od treh let in manjši od 150 cm pa se smejo prevažati le na sedežih, ki niso prednji sedeži. Otrok ni dovoljeno prevažati v nazaj obrnjenem zadrževalnem sistemu v sedežu za potnike, zaščitenem s prednjo zračno blazino, razen če je zračna blazina deaktivirana mehanično.
Pri prevozu otrok pazite:
- da otroka privežete pred vsako, tudi pred še tako kratko vožnjo z avtomobilom,
- da varnostni pas otroku speljete prek telesa, nikakor ne prek vratu,
- da ob prevozu na sovozniškem sedežu onemogočite delovanje zračne blazine.
