SiolNET. Avtomoto Citroën že od 1919
Vsebino omogoča Citroën

Video: Gal Ancelj

Foto: Davor Topler

  • Messenger
  • Messenger

Foto in video: Prleški zbiratelj, ki ima več kot 250 mini vozil

Vsebino omogoča Citroën

Video: Gal Ancelj

Foto: Davor Topler

Le malo ljudi pripoveduje o svojih ljubih rečeh s takim žarom v očeh in zanosom, kot to počneta Aleš Krajnčan in njegov oče Anton, ko besede nanese na Citroën. Sta strastna ljubitelja znamke, zanesenjaka, navdušenca v pravem pomenu besede. Dobra človeka, ki sta v svoji ljubezni do avtomobilov unikatna in posebna kot le malokdo.

V čast jubilejni Citroënovi stoti obletnici se bomo v prihodnjih tednih s časovnim strojem podali na odkrivanje bogate zgodovine francoske avtomobilske znamke. Zgodbe imetnikov Citroënovih starodobnikov bodo stoletnici dodale svojevrsten čar.

Najprej smo se podali v osrčje Prlekije, v Ljutomer, kjer sta nas Aleš in Anton Krajnčan sprejela, kot je v teh krajih navada – z odprtimi rokami, gostoljubno in dobrosrčno.

Foto: Davor Topler Foto: Davor Topler

"Citroën mi pomeni življenje, prijateljstvo in veselje," začne svojo zgodbo pripovedovati Aleš Krajnčan, sicer tudi predsednik Citroën kluba, največjega tovrstnega kluba pri nas. Obenem so omenjene tri besede tudi ključne asociacije ob omembi znamke Citroën. Svojo strast do Citroëna kaže na tri načine – z zbiranjem mini Citroënovih modelčkov, starodobniki, pa tudi z novejšo floto vozil francoskega proizvajalca avtomobilov.

250 mini modelčkov

"Moram reči, da je to res lep hobi. Začelo se je s strastjo mojega očeta. On me je navdušil nad znamko. Leta 1989 mi je s službenega potovanja prinesel prvi Citroënov modelček. V teh tridesetih letih strastnega zbiranja se jih je do zdaj nabralo okoli 250. Ti modelčki so ponavadi razstavljeni tudi na vseh večjih Citroënovih dogodkih. Danes vsi na primer vedo, kaj mi kupiti za rojstni dan ali kaj mi naj prinese dedek Mraz," nasmejano pove.

Aleš Krajnčan se spominja, kako sta že v njegovih mladih letih z očetom v garaži skupaj "šraufala" avtomobile. "Potem pa sem se začel za to zanimati tudi sam. Na začetku je bilo zbiranje resnično prava eksotika, saj je bil v takratni Jugoslaviji velik izziv dobiti te modelčke," se spominja z nostalgijo.

Citroen 100 let

Bolj kot cena je pomembna zgodba

Pravi, da za prav vsakega ve, kje ga je kupil, dobil, zato cena ne igra prav velike vloge. Najdražjega med njimi je lovil nekaj let. "Sveti gral" mu je pomenil predvsem mini model Citroënovega C5, ki ga je bilo res težko najti.

A kjer je volja, je tudi pot, pravijo. Tudi tega je Aleš Krajnčan nazadnje le dočakal, posebej zanj mu ga je v Nemčiji našel njegov prijatelj. "Za C5 sem morebiti res odštel malo preveč denarja. Najcenejše pa sem dobil tudi za ceno pod deset evrov," razmišlja. Poudarja, da so pri zbiranju ključnega pomena zgodbe in spomini, ki jih mini vozila nosijo ter predstavljajo.

Modelček, ki je skoraj ostal v rokah varnostnikov na letališču

Teh pa ima resnično veliko. "Spominjam se nekega potovanja z letalom iz Francije v času poostrenih varnostnih nadzorov zaradi takratnih terorističnih napadov. V ročni prtljagi sem imel dve mini vozili iz železa, ki pa so mi ju skoraj odvzeli, ker naj bi predstavljali potencialno orožje. Pa se mi je potem uspelo dogovoriti, da mi tega ni bilo treba storiti. Verjetno sem se s tisto svojo polomljeno francoščino varnostniku zasmilil. Dejal sem mu, da jih imam doma v svoji zbirki toliko in toliko ter da ravno ti dve manjkata, da dopolnita popolno bero. Potem je popustil, ker je šlo za francoski avto," razloži.

Citroen 100 let

Navdušen tudi podmladek

Danes je podobnega zbirateljstva gotovo več, saj so vozila bolj dostopna, tudi ponudba je večja. Tudi sam, podobno kot nekoč njemu oče Anton Krajnčan, svoji hčeri in sinu s potovanj prinese te modele, da malo zaneti iskro in ogenj v njiju. "Moram reči, da se njuno zanimanje kar prijema. Hčerka ima na primer svojo polico v moji vitrini, medtem ko jih ima sin v svoji sobi. Za zdaj kažeta navdušenje, oba skupaj imata tako okoli 100 modelov," pove Aleš Krajnčan.

Posebnosti, ki jih imajo samo Citroënova vozila

V njegovi zbirki imajo posebno vlogo predvsem tisti modeli, ki jih ima tudi v pravi različici. Kot pravi sam, ga bo težko kdorkoli prepričal o tem, da bi kadarkoli kupil in vozil kakšen drug avtomobil.

"Pri Citroënu najbolj cenim udobje, ljubezen do drugačnosti in vsekakor prijateljstvo ter druženje, ki ga povezuje. Citroën kot znamka mi je pri srcu predvsem zaradi udobja, zaradi načina življenja, ki ga živimo z njimi, tako klubskega kot tudi družinskega. Zaradi nekih svojih posebnosti, drugačnosti, od hidropnevmatskega vzmetenja do številnih tehničnih posebnosti, ki jih imajo dejansko samo ti avtomobili," razloži Aleš Krajnčan.

1 / 9
2 / 9
3 / 9
4 / 9
5 / 9
6 / 9
7 / 9
8 / 9
9 / 9

Z diano so ga pripeljali iz porodnišnice

Njegov prvi pravi citroën je bila diana, ki mu je bila položena v zibelko, saj ga je s tem avtomobilom leta 1977 med drugim oče pripeljal iz porodnišnice. Z istim avtomobilom je tudi sam iz porodnišnice pripeljal svoja otroka.

Ko jo je prejel v svojih gimnazijskih časih, je bila stara že 20 let in potrebna obnove, ki se je je potem tudi lotil. Diana je nato ostala njihov prvi družinski avto za vsa potovanja in dopuste ... Izkazala se je za zelo zanesljivo v svoji enostavni tehniki. "Z njo smo prevozili od Grčije pa do Nordkappa, Portugalske, Romunije, po Evropi je le nekaj držav, kjer še nismo bili. Vedno diana," odločno zatrdi.

Špalir in aplavz za diano v Južnih Karpatih

Najdaljše potovanje, na katerem so bili z diano, je bilo po Skandinaviji, kjer so bili na poti štiri tedne. "Takrat smo naredili okoli 7.000 kilometrov, tako da smo morali zamenjati celo olje. Ti avti imajo namreč interval menjave na 5.000 kilometrov. Sicer pa nismo imeli nobenih težav na cesti. Sin je imel takrat komaj pol leta," se spominja.

Citroen 100 let

Dobro se spominja tudi potovanja od Škotske do Korzike, pa potovanja v Grčijo leta 1999. To je bilo v obdobju, ko so bombardirali Grčijo, tako da so morali iti na pot po morju, s trajektom. Pred kratkim so bili na Portugalskem, prek španske Andaluzije, kjer se je živo srebro povzpelo tudi na 43 stopinj Celzija.

"Zanimiva je bila tudi Romunija, predvsem zaradi cest. Izpostavil bi predvsem romunsko cesto Transfagarasan v Južnih Karpatih, ki ni zaman opevana med vozniki po vsem svetu. To je cesta, ki se dvigne na 2.600 metrov nadmorske višine. Gre za prelaz s položnimi ovinki, ki so na prvi pogled videti, kot da bi dirkališče zlil v goro. To je bila res nora izkušnja. Na vrhu smo z diano doživeli špalir in aplavz tam prisotnih," pove Aleš Krajnčan.

Pestra flota različnih vozil

Klasični citroëni, ki jih ima Aleš Krajnčan, so: Ami 8 1976, Diana 1977, GS 1978. Tudi njegov starejši brat Mitja ima Diano 1979, ki je trenutno v fazi obnove.

Po diani je floto Citroënovih vozil Aleš Krajnčan z leti dopolnil s Citroënom GS. "Avtomobil je v povsem originalnem stanju, ko sem ga dobil, je imel prevoženih 36 tisoč kilometrov. Zdaj jih ima okoli 47 tisoč. GS se uporablja bolj arhivsko, torej ob posebnih priložnostih. Sledil je ami. Tega sem šel leta 2005 s hčerko iskat v Francijo. Z amijem se bolj ali manj vozi žena. Od modernejših različic pa vozimo oče, brat in jaz vsak svojo C5 (različnih generacij), žena xsaro, nečakinja C3 Picasso, mojo hčerko pa čaka xantia letnik 1994. Kot voznica s spremstvom že vozi, a ko dobi izpit, bo njena," razloži.

GS 1978 (levo), Diana 1977 (na sredini), Ami 8 1976 (desno) GS 1978 (levo), Diana 1977 (na sredini), Ami 8 1976 (desno)

Kar je hote, ponavadi ne gre

In kako sam komentira navdušenje nad Citroënovimi vozili, ki se prenaša iz roda v rod? "Navdušenje je nalezljivo. Tradicija se, kot rečeno, prenaša z očetovega navdušenja, zdaj pa tudi pri svojih otrocih vidim podobno. Da se veselita svojega citroëna. Hčerka najraje vozi predvsem starodobnike, kar je še posebej zanimivo. Navdušenje se prenaša nehote. Ker kar je hote, ponavadi ne gre. Spontanost je ključ," poudarja Aleš Krajnčan.

"Letos slavimo sto let"

Citroënove stoletnice ne slavi samo znamka, temveč vsi njeni zanesenjaki. Aleš Krajnčan čuti, da je to tudi njegov mejnik in mejnik njegovih somišljenikov. Vseh skupaj. Citroënove skupnosti.

"Letos slavimo stoletnico," s prvo osebo množine ne pušča dvoma in nadaljuje: "V teh letih se je premaknilo in spremenilo marsikaj. V prvih petdesetih letih so res naredili strašanske premike, od sprednjega pogona do hidropnevmatskega vzmetenja in kupa nekih tehničnih rešitev, ki so danes morda res samoumevne. Malo ljudi ve, da je veliko teh vpeljal prav Citroën in da so pravzaprav v marsičem pionirji. Rekel bi, da si v zadnjih letih malo več upajo, da delajo avte po okusu tistih, ki so jim všeč udobni in malo drugačni avti. Rekel bi, da ubirajo pravo pot, kar se jim pozna tudi na prodajnih rezultatih," razmišlja Aleš Krajnčan.

Citroen 100 let

Kaj pa bo prinesla prihodnost? "Bomo videli. Elektrifikacija? Menda, toda dvomim, da tako hitro, kot nekateri upajo," odgovori in doda: "Drugače pa bo prihodnost gotovo podobna konceptu Ami One, ki je bil predstavljan pred kratkim. Koncept nove mobilnosti, deljenega lastništva, ki je prihodnosti predvsem v večjih mestih."

"Mene bodo težko prepričali, da bi kupil kaj drugega kot citroëna. V prihodnosti pa me ne bi motilo, če bi si na poti v službo s kom delil avtomobil. To bi bilo še povsem sprejemljivo," pušča karte odprte Aleš Krajnčan. Nekje pa je neomajen: "Kar zadeva klasične modele, pa so tako polni različnih zgodb in spominov, da so pravzaprav že družinski člani. Njih ne bi zamenjal za nič na svetu," je odločen.

O Citroën klubu:

Citroën klub, katerega predsednik je Aleš Krajnčan, je bil ustanovljen leta 1992, kot naslednik jugoslovanskega AS kluba, ki je bil tudi eden najstarejših Citroënovih "spačkarskih" klubov. "Jaz sem predsednik peto leto. Bistvo našega druženja je predvsem dejstvo, da za nas Citroën ni samo avto, temveč način življenja. Pri nas ni avto tisti, zaradi katerega se družimo, ampak tisti, ki nas je vse združil na kup, nato pa smo postali prijatelji tudi zaradi marsičesa drugega. Rdeča nit sta torej druženje in medsebojna pomoč, prijateljstvo. To je stvar, ki jo bomo skušali negovati tudi v prihodnje. Klub šteje čez 600 članov, kar nas naredi največji tovrsten klub v Sloveniji. Razdeljeni smo na devet regijskih sekciji, srečujemo se nekajkrat na leto," opiše Aleš Krajnčan.

"Citroën je kot leteča preproga"

Anton Krajnčan, Alešev oče, pravi, da ni on tisti, ki je navdušil generacije za sabo. "Avtomobili so bili tisti, ne jaz," skromno pove. "Sicer pa Alešu kaj drugega ni preostalo, saj je bil v otroštvu praktično vse počitnice v avtomobilu, v diani," doda v smehu.

Citroen 100 let

Pravi, da je bil Citroën vedno inovativen. Tistega, kar je nekoč imela Citroënova žaba, še danes nimajo vsi drugi avtomobili. Po njegovem mnenju so tudi današnji Citroënovi novodobniki popolni avtomobili. Tako kot so bili ti starinski v svoji preprostosti popolni nekoč.

Pri znamki ga najbolj očara novo vzmetenje. "Leteče preproga mu pravijo. Preprosto ne moreš verjeti, kako to vzmetenje požira vse, kar je na cesti neravnega. Kot z gliserjem na vodi. Udarcev ni čutiti. Nič, nič," pove.

Citroëni so ga "zacoprali" 

"V Prlekiji imamo simpatično besedo 'zacoprati'. Citroënova vozila so me 'zacoprala'. Začarala in očarala. Vedno sem se udobno in lepo vozil z njimi, nisem imel nobene omembe vredne nesreče. Pa noben me ni nikjer pustil," nostalgično pripoveduje Anton Krajnčan.

In kaj njemu pomeni, da se strast prenaša iz generacije v generacijo? "Kaj pa vem, verjetno jim sčasoma zleze pod kožo, tako kot je nam."

V nasprotju z Alešem je bil njegov prvi avtomobil Citroënov spaček. Zaradi okoliščin žabe ni mogel kupiti, je bilo pa dovolj denarja za spačka. Kupil ga je sicer v zelo slabem stanju. "Pa sva ga z ženo pobrusila in prebarvala ter se zapeljala po Evropi," pove Anton Krajnčan.

Foto: Davor Topler Foto: Davor Topler

"Avto je zdržal mene, jaz pa njega"

Po Evropi sta krenila čez Italijo, Španijo, Francijo, države Beneluksa, Nemčijo, Češko, Madžarsko in Romunijo. "Čeprav neuk avta (in tudi brez veliko voznih izkušenj), je spaček zdržal mene, jaz pa njega. Potovanje se je končalo več kot srečno. Potem se je tudi začela ljubezen, ki traja že vse življenje. Nikoli nisem bil lastnik kakšnega drugega avtomobila kot citroëna," pripoveduje Anton Krajnčan, ki od spačka naprej ni kupil "rabljenega" avtomobila.

Še posebej dobro se spominja potovanja s spačkom na Pag, ko je bil njegov starejši sin Mitja star komaj pol leta. "Na pot smo šli ponoči, da ni bilo preveč vroče. Spominjam se poti čez Velebit, ki se je razvila v pravcato pustolovščino. Cesta je bila pol dneva zaprta. Prišli smo na pol Velebita, ko se je moralo kar 27 avtomobilov podati vzvratno, da smo se umaknili tovornjaku s prikolico lesa, da je lahko šel mimo. Potem smo imeli na vrhu še 'gumidefekt'. Pomagali so mi trije Švicarji. Potovanja, druženja so sicer vedno potekala v takem prijetnem slogu in vzdušju," razloži Anton Krajnčan.

1 / 8
2 / 8
3 / 8
4 / 8
5 / 8
6 / 8
7 / 8
8 / 8

Z amijem "zgradil" hišo

"Ko je na svet prijokal Aleš, smo potovali že z amijem. Ami je imel že zelo obrabljene amortizerje. Fanta sta morala pogosto sedeti kar v prtljažniku, da je bilo uravnoteženo. Z amijem sem dejansko zgradil celo našo hišo. Z njim smo iz Švice in Italije pripeljali ves material za gradnjo. Spominjam se, kako sva z ženo sedela na ploščicah, še pesek za fasado smo pripeljali z amijem," razloži.

Pa je imel z vozili kadarkoli kakšno slabo izkušnjo? "Nikoli. Nikoli," odločno odgovori Anton na vprašanje, ali so ga kdaj klasični Citroënovi modeli pustili na cedilu.

Odprta streha nad glavo in veter v laseh

Tako kot Alešev je tudi Antonov najljubši avtomobil diana, s katero je prevozil ogromno kilometrov. "Pa še nekaj je bilo pri teh avtomobilih posebnega. Od kmeta do intelektualcev in ministrov – vsi so jih radi vozili. Poznam kup ljudi, ki so v njih uživali. Namenjen je bil vsem."

Diana ima danes že več kot pol milijona prevoženih kilometrov. Danes je mogoče malo prehrupna, pravi. "Ko pa sem bil mlajši, mi je bila najlepša in najboljša. Odprta streha nad glavo, pa veter v laseh! Je sploh še kaj lepšega?!" sklene Anton Krajnčan

Citroen 100 let


Sto let legend

Ob praznovanju 100-letnice Citroën predstavlja posebno serijo vozil Citroën Origins. Na voljo je pet modelov vozil: C3, SUV C3 Aircross, C4 Cactus, C4 SpaceTourer in Grand C4 SpaceTourer. 

Različice, ki so na voljo od marca 2019, so namenjene počastitvi 100 let ustvarjalnosti in drznosti.

Citroen 100 let

Ste pripravljeni odpotovati skozi čas?

S Citroën Origins odkrijte 360-stopinjski pogled na zunanjost in notranjost več kot 50 kultnih modelov, ki so pripomogli k snovanju legende o Citroënu. Od starodobnih vozil, kot je Citroën Type A, do tistih, ki danes krepijo ime blagovne znamke. Z našimi dirkalnimi avtomobili in našimi konceptnimi avtomobili odkrijte vsa legendarna vozila, ki pišejo zgodovino Citroëna in osvetljujejo njegovo prihodnost.

Zapeljite se skozi zgodovino.


Preberite tudi:
Traction Avant Avtomoto Stoletnica francoskega avtomobilskega giganta

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin