Ponedeljek, 13. 7. 2026, 8.07
1 teden, 3 dni
Umrl je igralec Sam Neill
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,75
Sam Neill (1947–2026)
V 79. letu starosti je umrl novozelandski zvezdnik iz filmov Jurski park in Klavir.
Sam Neill, novozelandski igralec z vrsto nepozabnih vlog, je v ponedeljek umrl, je v objavi na družbenih omrežjih sporočila njegova družina.
Vzrok smrti ni znan, je pa Neill aprila letos razkril, da so mu leta 2022 odkrili krvnega raka, natančneje angioimunoblastni T-celični limfom, in da mu ga je s kemoterapijo uspelo premagati.
"Obkrožen je bil z družino in se poslovil z dostojanstvom, ki je zaznamovalo celo njegovo življenje," je njegova družina zapisala v izjavi za javnost, "izguba je bila nenadna in nepričakovana, a blagoslovljena z dejstvom, da se Samu rak ni vrnil." Dodali so, da bodo več podrobnosti z javnostjo delili pozneje, trenutno pa prosijo za spoštovanje zasebnosti, saj so v globokem žalovanju.
Sam Neill je bil rojen na Severnem Irskem, njegova mati je bila Angležinja, oče pa Novozelandec. Leta 1954 so se preselili na Novo Zelandijo, za igralsko kariero pa se je odločil po "katastrofalnem" letu študija prava.
Preboj je ustvaril z vlogo v filmu Sleeping Dogs iz leta 1977, prvem novozelandskem filmu, ki se je prebil v ameriške kinematografe. Zatem je nanizal vrsto vse bolj opaznih vlog, prelomno pa je bilo leto 1993, ko je igral v oskarjevskem filmu Klavir režiserke Jane Campion in večni uspešnici Jurski park režiserja Stevena Spielberga. Vlogo Alana Granta je ponovil tudi v poznejših nadaljevanjih Jurski park 3 in Jurski svet: Prevlada.
Z Lauro Dern v Jurskem parku
Namesto v Hollywoodu se je Neill najbolje počutil na kmetiji, ki jo je imel na novozelandskem Južnem otoku. Tam se je ukvarjal z vinarstvom, ki ga je označil za "noro časovno in denarno potraten posel," obenem pa dodal: "Tega ne bi počel, če me ne bi tako veselilo, občasno pa se lahko tudi napijem."
Leta 2023 je v svojem življenjepisu razkril, da že leto dni prejema kemoterapijo, potem ko so mu odkrili angioimunoblastni T-celični limfom, vrsto krvnega raka. V času izida knjige je bila bolezen že v remisiji, je pa do konca življenja mesečno prejemal kemoterapijo.
"Ne bojim se umreti, bi mi pa šlo na živce" je ob izidu življenjepisa dejal za časopis Guardian, "želel bi si še kakšno desetletje ali dve. Na kmetiji smo naredili krasne terase, imamo oljke in ciprese, ki bi jih rad videl zrasti. Imam tudi čudovite vnuke, ki bi jih želel videti odraščati. Pa smrt? Vseeno mi je zanjo."
