Petek, 30. 1. 2015, 13.40
8 let, 8 mesecev
Zakaj so v zdravi prehrani antioksidanti tako pomembni?
Kadar je ravnovesje med delovanjem antioksidantov in nastajanjem prostih radikalov porušeno, pride do nastanka oksidativnega stresa, nam pojasni sogovornica Barbara Koder, magistra farmacije. Ta pojav je po njenih besedah lahko posledica zmanjšanega vnosa antioksidantov s hrano ali pa povečanega nastajanja reaktivnih kisikovih in dušikovih snovi zaradi na primer različnih vrst stresa.
"Vpliv opisanih škodljivih snovi lahko vodi do poškodb celičnih membran, encimov ali dednega materiala, kar lahko pripomore k razvoju nekaterih bolezni, kot so na primer bolezni srca in ožilja, avtoimune bolezni, rak, degenerativne bolezni možganov in prezgodnje staranje. Tvorba lastnih antioksidativnih snovi upada s staranjem, tako da je v starosti organizem bolj podvržen učinkom prostih radikalov," pojasni sogovornica.
"Gre za reaktivne molekule, ki krožijo po telesu in lahko s svojo aktivnostjo poškodujejo celice, najpogosteje povzročajo oksidativne spremembe maščob, beljakovin in DNK. Nastajanje prostih radikalov pospešijo najrazličnejši dejavniki iz okolja, kot so na primer cigaretni dim, sevanje ali onesnaževalci zraka," pove Kodrova.
Nastajanje prostih radikalov po njenih besedah pospeši tudi stres, uživanje alkohola in nekatere snovi, ki jih vnesemo s hrano, na primer konzervansi.
V zdravem organizmu je nastajanje prostih radikalov v nekakšnem ravnovesju z učinki antioksidantov. Antioksidanti so lahko snovi endogenega izvora, kar pomeni, da so normalno prisotni v telesu, in sicer v obliki različnih encimov, glutationa ali na primer koencim Q. Po drugi strani antioksidante, kot že rečeno, vnašamo s hrano na primer v obliki fenolnih spojin, karotenoidov ali vitamina C in E.
• različnih vrstah sadja in zelenjave, kot na primer v čebuli, česnu, zelenolistni zelenjavi, borovnicah, jagodah, lubenici, pomarančah in tako dalje, • oreščkih in • nekaterih vrstah morske hrane, na primer algah.
"Snovi z močnim antioksidativnim delovanjem so v večjih količinah prisotne tudi v nekaterih rastlinah, kot na primer v zelenem čaju, jagodah črnega bezga, grozdnih peškah ali lubju francoskega obmorskega bora."
Ob tem Kodrova tudi poudarja, da se potrebe po dodajanju antioksidantov med posamezniki lahko razlikujejo in so odvisne od starosti, življenjskega sloga, zdravstvenega stanja ter vpliva zdravil za kronično zdravljenje, ki jih določena oseba uživa. "Svetujem, da se pred nakupom prehranskih dopolnil in zdravil predhodno posvetujete z lekarniškim farmacevtom, ki vam lahko individualno svetuje glede primernosti dodajanja določenih antioksidantov ter o priporočenih odmerkih."
"Na področju preventive srčno-žilnih obolenj je izmed antioksidantov v ospredju koencim Q10, ki je na slovenskem tržišču tudi registriran kot zdravilo in med drugim dokazano upočasnjuje proces arteroskleroze. Poleg tega koencim Q10 krepi telesno zmogljivost, predvsem v času večjih telesnih obremenitev ter pri nekaterih stanjih splošne mišične utrudljivosti in oslabelosti."
Kot še pove Kodrova, je povečan vnos antioksidantov priporočljiv tudi v času prehladnih obolenj. "V tem primeru svetujemo zlasti vitamine in minerale, ki izkazujejo antioksidativne učinke, in sicer vitamin C, selen, cink in železo.