Zakaj je lokalna hrana najboljša?

To je eden izmed dveh stebrov nove promocijske kampanje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z naslovom Kakovost nam je blizu. Druga dva sta, da je slovensko kmetovanje zaradi lastnosti ekosistema bolj trajnostno in da ima Slovenija enega najboljših sistemov nadzora varnosti hrane v Evropi. Kampanja bo potekala od oktobra letos do junija prihodnje leto, zanjo pa je bilo namenjenih 490 tisoč evrov.

Navezanost domačega kupca na lokalno hrano namreč stabilizira prehranski prostor "Želim si, da bo, ko bomo znova izmerili učinek te kampanje, ki v okviru ministrstva pravzaprav teče že četrto leto, rezultat podoben prejšnji. Ko smo namreč začeli akcije promocije lokalne hrane, je bila odzivnost domačega kupca tretjinska, po končani zadnji akciji pa je bila ta že 68-odstotna. Cilj pa je seveda jasen, in sicer doseči 90-odstotno odzivnost. Navezanost domačega kupca na lokalno hrano namreč stabilizira prehranski prostor, kar posledično pomeni, da se krize, kot je današnja, lažje prebrodijo," je ob začetku akcije na novinarski konferenci povedal minister Dejan Židan.

Sadje in zelenjava sta najboljša, ko sta optimalno dozorela Hranljivost, svežina, aromatičnost oziroma kakovost lokalnega sadja in zelenjave je daleč pred tisto, ki ima, preden pride na naše police, za seboj dolgo pot. Sadje in zelenjava sta po besedah državne sekretarke Tanje Strniša najboljša v času optimalne zrelosti.

"Pri sadju in zelenjavi se s časom transporta občutno zmanjša vsebnost vitaminov in antioksidantov, zlasti vitamina C, prav tako tudi vitaminov A, B in E. Običajno sta tako sadje kot zelenjava pobrana prezgodaj, ko plodovi še niso optimalno dozoreli, kar vpliva tudi na slabše izražen okus."

S kupovanjem lokalne hrane smo prijazni tudi do okolja Kadar kupujemo lokalno pridelano hrano, veliko naredimo tudi za okolje, hrana namreč, tako pravi Strniševa, povzroči kar od 20 do 30 odstotkov okoljskih vplivov celotne potrošnje in kot vir eutrofikacije celo več kot 50 odstotkov. "Vrednost uvoza hrane v Sloveniji na letni ravni znaša kar 1,9 milijarde, kar preračunano pomeni 900 kilometrov poti 40 tonskih tovornjakov."

S kupovanjem lokalne hrane zmanjšamo transport, torej tudi ogljični odtis prevoza, dodatne zaščite prevoza, zmanjšamo rabo pesticidov in gnojil.

Nadzor varnosti hrane je v Sloveniji med najvišjimi v EU Potrošnik, ki želi kakovostno hrano, želi tudi varno hrano, je prepričana Strniševa. In Slovenija je od Urada za hrano in veterinarstvo Evropske komisije v primerjavi z drugimi državami članicami EU, kot poudari, dobila nizko število priporočil za izboljšave na tem področju, kar nas postavlja na tretje mesto.

Prav tako pomembna je sledljivost oziroma poreklo slovenskih živil skozi celotno verigo pridelave, predelave in distribucije.

V Sloveniji intenzivno kmetovanje ni mogoče Dodaten pomemben element je po besedah državne sekretarke tudi slovenska struktura kmetijstva in naravno okolje, ki ne omogočata intenzivnega kmetijstva, saj ima kar 86 odstotkov ozemlja omejene možnosti za kmetovanje, od tega je kar 72 odstotkov gorsko hribovskega območja.

"V takšnem naravnem okolju in ob tem, da imamo od celotne površine več kot 60 odstotkov gozda, ter pri majhni strukturi kmetij, saj je povprečna velikost naše kmetije le 6,6 hektarja, kar je bistveno manj od evropskega povprečja, narekuje način kmetovanja, ki ni intenziven. S tem pa je seveda povezano več uporabe gnojil, fitofarmacevtskih sredstev in goriv," še pojasni Strniševa.