SiolNET. Trendi Zdravje
Vsebino omogoča Krka
  • Messenger
  • Messenger

Vsak drugi Slovenec bi moral ukrepati

ljudje ulica mesto
Vsebino omogoča Krka

Bolezen, ki ima neznačilne simptome, lahko hitro zanemarimo in ji ne posvetimo dovolj pozornosti. Ljudje, ki so ugotovili, da imajo povišan krvni tlak, navajajo občasne jutranje zatilne glavobole, vrtoglavice, šumenje v ušesih, živčnost in moteno spanje.

Zvišan krvni tlak povečuje tveganje za okvaro življenjsko pomembnih organov – srca, možganov, ledvic in oči. Dokazano je, da je pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom ogroženost za nastanek koronarne srčne bolezni od trikrat do štirikrat večja, ogroženost za nastanek možganske kapi pa sedemkrat večja kot pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom.

Zato je zelo pomembno, da hipertenzijo začnemo zdraviti dovolj zgodaj. Najprej poskušajmo s spremembo življenjskega sloga vplivati na dejavnike tveganja.

ženska zdravje bolezen Trendi Ste med tistimi 40 odstotki ljudi, ki trpijo za to boleznijo?

Koliko ljudi nima urejenega krvnega tlaka?

ljudje druženje poletje

Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima zvišan krvni tlak že vsak četrti, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel človek. Le z rednim merjenjem, najmanj enkrat letno, lahko dovolj zgodaj ugotovimo, da imamo previsok krvni tlak.

Vzrok hipertenzije je pri večini ljudi sicer težko odkriti, s preventivnimi ukrepi, rednim merjenjem, zavedanjem in ustreznim zdravljenjem pa jo je mogoče preprečiti. Dejavniki za njen razvoj, na katere lahko vplivamo, so prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost, izpostavljenost škodljivemu stresu in kajenje.

Dejavniki tveganja:

  • prevelika telesna teža,
  • čezmerno uživanje soli,
  • čezmerno pitje alkoholnih pijač,
  • premajhna telesna dejavnost,
  • izpostavljenost škodljivemu stresu.

Pravilno merjenje nas lahko obvaruje pred boleznijo

zdravnje krvni tlak

Med pomembnimi ukrepi, ki nas lahko obvarujejo pred posledicami hipertenzije, je redno merjenje tlaka. Po navodilih zdravnikov, farmacevtov in medicinskih sester se naučimo meriti krvni tlak s samodejnimi merilniki. Da bomo povsem prepričani o pravilnosti meritev, v zdravniški ordinaciji preverimo, ali je natančen.

Krvni tlak si merimo dvakrat na dan, in sicer zjutraj in zvečer. Zadnje pol ure pred meritvijo ne jemo, ne pijemo kave ali alkohola in ne kadimo.

Pred merjenjem se moramo umiriti, roka, na kateri merimo krvni tlak, naj bo podprta in sproščena. Meritev po nekaj minutah ponovimo vsaj še enkrat. Krvni tlak merimo vedno na isti nadlakti.

Ciljni krvni tlak: pod 140/90 mmHg

krvni tlak

Če kljub upoštevanju priporočil glede spremembe življenjskega sloga in po več mesecih opazovanja ne dosežemo normalnega krvnega tlaka, nam bo zdravnik predpisal zdravila. Medikamentozno zdravljenje zdravnik lahko uvede že prej, če obstaja veliko tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja.

Z zdravljenjem, ki mora potekati individualno, želi zdravnik čim prej doseči ciljni krvni tlak, in sicer pod 140/90 mmHg. Novejše raziskave pa so pokazale, da je bolje, če je tlak še nižji, zato je cilj zdravljenja pri večini bolnikov znižati tlak pod 130/80 mmHg, saj so dobrobiti zdravljenja večje.

V veliko pomoč so nam kombinirane tablete, ki v eni tabletki združujejo dve ali več sestavin iz različnih skupin zdravil za zniževanje krvnega tlaka. To so diuretiki, zaviralci receptorjev beta, zaviralci konvertaze, antagonisti kalcijevih kanalov in antagonisti angiotenzina II. Če se krvni tlak ne normalizira, zdravnik lahko zdravilo zamenja oziroma doda drugo in tretje.

Zelo pomembno je, da zdravnik predpiše natančne odmerke zdravil. Le s pravočasno odkritim zvišanim krvnim tlakom in dobrim nadzorom bolezni bomo preprečili napredovanje okvar organov – ledvic, ožilja, možganov in srca. Tako bomo zmanjšali tveganje za srčni infarkt, ledvične odpovedi in možgansko kap.

Zdravila lahko predpiše in ukine le zdravnik, zato jih bolnik sam ne sme ukinjati ali spreminjati. Prav tako ne smemo jemati zdravil, ki so bila predpisana drugemu pacientu.

Zdravnik Trendi Ne boli, posledice pa so lahko tragične

Več o projektu Za kaj ti bije srce in številni koristni nasveti so na voljo na spletni strani www.zakajtibijesrce.si.

Vrednosti krvnega tlaka

O zvišanem krvnem tlaku ali hipertenziji govorimo, kadar je višji kot 140/90 milimetrov živega srebra, ne glede na to, ali gre za večje vrednosti sistoličnega oziroma diastoličnega krvnega tlaka ali pa obeh. Tveganje za bolezni srca in ožilja se z vsakim povečanjem za 20/10 milimetrov živega srebra podvoji, zato je poznavanje vrednosti krvnega tlaka nujno.

 

Sistolični krvni tlak (mmHg)

 

Diastolični krvni tlak (mmHg)

Optimalni krvni tlak

<120

in

<80

Normalni krvni tlak

120–129

in/ali

80–84

Visoko normalni krvni tlak

130–139

in/ali

85–89

Hipertenzija 1. stopnje

140–159

in/ali

90–99

Hipertenzija 2. stopnje

160–179

in/ali

100–109

Hipertenzija 3. stopnje

≥ 180

in/ali

≥ 110

Izolirana sistolična hipertenzija*

≥140

in/ali

< 90

*Zvišan je samo sistolični (zgornji) krvni tlak.

 

 

 
  • Več o projektu Za kaj ti bije srce in številni koristni nasveti so na voljo na spletni strani www.zakajtibijesrce.si

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin