Ponedeljek, 7. 8. 2017, 14.12
7 let, 1 mesec
Voda iz plastenke? Raje se sprehodite do pitnika!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,48
1
Vročinski val je sicer mimo, a kot kažejo napovedi za prihodnje dni, bodo temperature še vedno poletne, zato ni odveč opozoriti na vire tekoče pitne vode. To je v pitnikih v Ljubljani mogoče najti na kar 34 mestih.
Sveža pitna voda, zagotovljena v pitnikih po Ljubljani, predstavlja zdravo in bolj ekološko nadomestilo plastenkam vode. V embalaži, v kateri je shranjena tekočina, je namreč lahko prisotno veliko škodljivih kemikalij, ki se sproščajo v vsebino.
Plastenke vode s strupenimi dodatki
Ena od teh je bisfenol A (BFA/BPA), ki ima negativne vplive na zdravje, predvsem na delovanje prostate, jeter in ledvic. Prav tako lahko zmoti delovanje hormonskega sistema in povzroča alergije.
Pri plastenkah, označenih z 1 PET/PETE, ki so le za enkratno uporabo, pa obstaja velika verjetnost, da v tekočino izpustijo snovi, ki lahko zmotijo delovanje hormonov in so rakotvorne. Plastenka, označena s 3 PVC, lahko v vodo izloča DEHP, strupeno kemikalijo, ki prav tako lahko moti delovanje hormonov.
Plastika se ob vsem tem ob visokih temperaturah razgrajuje in tako v tekočino izloča še več nevarnih kemikalij.
Pitniki na 34 mestih po Ljubljani delujejo od spomladi in vse do oktobra. Voda v njih je sveža in pitna. Njeno kakovost preverjajo redno, poudarjajo pri Javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija. Rezultate miktobioloških testov je za vsakega od delujočih pitnikov mogoče spremljati na njihovi spletni strani.
Manj plastenk, manj odpadkov
Uporaba plastenk vode, čemur se vedno ne moremo povsem izogniti, ima tudi škodljive okoljske vidike. Eden od teh so posledice, ki jih imajo za okolje izdelava embalaže, njen prevoz, po njeni uporabi pa v veliki meri, če ne gredo v reciklažo, te postanejo tudi del odpadkov.
Javni viri pitne vode po glavnem mestu
Voda v plastenkah prav tako ni sveža, kot to velja za tekočo pitno vodo, na primer tisto iz pitnikov, ki jo lahko natočimo v stekleno embalažo.
V Ljubljani, kjer voda v pitnike doteka iz centralnega vodovodnega sistema, so ti postavljeni na 34 lokacijah. V središču mesta so na Kongresnem trgu, Čopovi ulici, Ljubljanskem gradu, Gornjem trgu, ob Križankah in drugod. Nameščeni so tudi v Tivoliju, na Golovcu, PST in tudi na obrobju mesta, na poti do obvoznice.
Po zagotovilih Javnega holdinga Ljubljana (JHL) pri Javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija kakovost vode redno nadzorujejo, skrbijo tudi za vzdrževanje pitnikov.
Pitje vode iz plastenk ima lahko škodljive posledice za zdravje in okolje. Z uporabo pitnikov lahko prispevamo tudi k zmanjševanju odpadne embalaže.
Aktualne informacije o javnih virih tekoče pitne vode, kjer je tudi zemljevid vseh lokacij, je mogoče spremljati na spletni strani javnega mestnega vodovoda. Tu so za vsakega izmed ljubljanskih pitnikov, ki delujejo od pomladi do oktobra, objavljeni tudi rezultati analiz vode, mikrobioloških testov, ki jih opravljajo v tem času.
Voda v pitnikih je sveža
Voda v ljubljanske pitnike večinoma priteka iz vodarne Kleče, kar pomeni, da je vodovodno omrežje blizu, zadrževalni čas vode do pipe pa kratek, je mogoče povzeti zapis Javnega hodlinga Ljubljana. Dodali so, da se zaradi tega "voda v pitnikih običajno ne pregreva. V času daljših obdobij vročine pa vseeno velja ustaljena praksa, da se pitnike pred pitjem spere, dokler iz njih ne priteče sveža voda."
Glede na porabo so med najbolj priljubljenimi ljubljanskimi javnimi viri pitne vode tisti na Cankarjevem vrhu pri gostilni Rožnik, v Mostecu in na Poti na Golovec.
Zgodovina pitnikov sega v čas Rimljanov in starih Grkov. Prvi uradni mestni pitnik je bil po nekaterih virih, kot navajajo v podjetju JHL, v središču Londona postavljen že leta 1859, nato so se razširili po Angliji in drugih evropskih državah. Priljubljeni so postali tudi v Ameriki.
S trendom kupovanja ustekleničene vode se je njihov pomen pred časom zmanjšal, vendar pa se je zdaj začel obračati.
1