Petek, 29. 5. 2020, 9.21
9 mesecev
V trenutku konec negotovosti
Skoraj polovica odraslih Slovencev ima visok krvni tlak. Bolezen praviloma nima značilnih simptomov, zato je obvezno redno merjenje krvnega tlaka v domačem okolju.
Dolgotrajna hipertenzija nenehno škodi življenjsko pomembnim organom in organskim sistemom - kvari žile, srce, možgane, ledvice in oči.
Pri večini ljudi vzroka za zvišan krvni tlak, ki nastopi povsem neopazno, ne odkrijejo. Le v petih odstotkih primerov je zvišan krvni tlak posledica drugih bolezni. Med dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek zvišanega krvnega tlaka, so:
- dednost (če imajo starši zvišan krvni tlak, je velika verjetnost, da ga bodo imeli tudi otroci)
- starost (po 45. letu se krvni tlak viša)
- nezdrav življenjski slog (prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost in izpostavljenost škodljivemu stresu).
Do 64. leta visok krvni tlak bolj ogroža moške kot ženske. Od 65. leta pa so bolj na udaru ženske. Skoraj polovica vseh odraslih s previsokim krvnim tlakom je žensk. Pri ženskah določeno stopnjo tveganja predstavljajo tudi nosečnost, jemanje kontracepcijskih tablet in nastop menopavze.
Neznačilni simptomi, zaradi katerih se ne zavedamo nevarnosti
Veliko ljudi za hipertenzijo izve, ko doživijo srčni napad ali možgansko kap ali pa jim ugotovijo nekatera druga stanja, kot so zadebelitev srčne mišice ali ledvična bolezen ter celo bolezen oči.
Ko se to zgodi, je že prepozno, zato moramo biti pozorni na občasne blage in neznačilne simptome, kot so glavobol (predvsem v zatilju in v jutranjih urah), vrtoglavica, utrujenost, razbijanje srca, slabo spanje, zvonjenje v ušesih, krvavitve iz nosu, tiščanje v prsnem košu.
Vseeno si ne poskušajmo sami postaviti diagnoze, ampak se raje odpravimo na zdravniški pregled.
Številke, ki jih moramo jemati resno
Normalne vrednosti sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka so zelo pomembne za učinkovito delovanje vitalnih organov, kot so srce, možgani in ledvice, ki skrbijo za naše splošno zdravje in dobro počutje. Nevarnost za bolezni srca in ožilja se začne povečevati, ko krvni tlak preseže 120/80 mmHg, zato je optimalni krvni tlak nižji od 120/80 mmHg.
Meja, pod katero je krvni tlak še vedno v normalnem območju, je 140/90 mm Hg.
O zvišanem krvnem tlaku ali hipertenziji govorimo, kadar je višji kot 140/90 mmHg, ne glede na to, ali gre za večje vrednosti sistoličnega oziroma diastoličnega krvnega tlaka ali pa obeh. Tveganje za bolezni srca in ožilja se z vsakim povečanjem za 20/10 mmHg podvoji, zato je poznavanje vrednosti krvnega tlaka nujno.
Domače meritve so nujne
Polovica ljudi s hipertenzijo se ne zaveda, da jo sploh ima, saj so začetni simptomi neznačilni. Bolezen najlažje odkrijemo z rednimi meritvami. V času, ko je dostop do zdravnika omejen, so redne meritve v domačem okolju še pomembnejše, hkrati pa domače meritve tudi realneje odražajo višino tlaka kot merjenje v ambulanti.
Zato ne odlašajmo z meritvami doma, saj bomo v trenutku opravili z negotovostjo.
Kdaj je čas za obisk zdravnika?
Če po več mesecih opazovanja in upoštevanja navodil za zdravo življenje (običajno po od treh do šestih mesecih) krvni tlak še vedno vztraja nad 140/90 mm Hg, nam bo zdravnik predpisal zdravilo oziroma kombinacijo zdravil.
Kadar je tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja veliko ali so okvare žil, srca, možganov, ledvic in oči že prisotne, se zdravnik za zdravljenje z zdravili odloči že prej. Zdravila pa je treba uvesti takoj, ko je krvni tlak višji od 160/109 mm Hg.
Odločitev o začetku in načinu zdravljenja je vedno prilagojena posamezniku. Vsa predpisana zdravila moramo jemati redno, vsak dan in po zdravnikovih navodilih.
Hipertenzija je stanje, ki se ga da z upoštevanjem zdravega življenjskega sloga in rednim jemanjem zdravil dobro nadzorovati.
