SiolNET. Trendi Zdravje
Oglasno sporočilo
  • Messenger
  • Messenger

V jesensko-zimskem času zabeležimo povišano število okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV)

Oglasno sporočilo

Svetovni dan prezgodaj rojenih otrok opozarja tudi na nevarnosti RSV in vpliv na njih. Čas jeseni in bližina zime poleg prehlada privabita na plan tudi številne druge prenosljive viruse. Med njimi je zagotovo eden bolj pogostih, pa tudi nemalokrat nevarnih, RSV (respiratorni sincicijski virus), ki povzroča okužbe dihal. Številke obolelih so znatno porasle zadnje čase tudi v Sloveniji, najbolj pa je treba biti previden prav pri prezgodaj rojenih otrocih, na katere lahko RSV najbolj vpliva. In prav 17. november je svetovni dan prezgodaj rojenih otrok.

Astra_Zeneca_1200x800 | Foto:

Znano je dejstvo, da se približno dve tretjini dojenčkov okuži z virusom RSV v prvem letu življenja, do konca drugega leta pa skorajda vsak otrok. Številke, ki dajo vedeti, da gre za virus, ki mu je treba posvečati posebno pozornost in skrb. Gre za izredno pogostega povzročitelja okužbe dihal pri dojenčkih in otrocih v zgodnjem otroštvu. Sploh pri prezgodaj rojenih otrocih je virus lahko izredno nevaren, nevarnost, da se razvije težja oblika, pa je prisotna tudi pri otrocih s kronično pljučno boleznijo in otrocih s hujšo prirojeno srčno napako. Ker gre za izredno hitro prenosljiv virus, je v tem času treba še posebej veliko pozornosti namenjati prav prvim simptomom, izogibanju množicam ljudi in ustrezni higieni.

17. november svetovni dan prezgodaj rojenih otrok

Svetovni dan prezgodaj rojenih otrok je pomemben čas za ozaveščanje o prezgodnjem porodu in njegovem vplivu, ki ga ima lahko na dojenčke in njihove skrbnike. Ker pa so prezgodaj rojeni otroci izpostavljeni večjemu tveganju za hudo okužbo z RSV, je svetovni dan prezgodaj rojenih otrok tudi trenutek, ko se poveča ozaveščanje o tej nalezljivi bolezni in o tem, kako lahko bolje preprečimo okužbo z RSV po vsem svetu. Profesor Paolo Manzoni je ob tem dnevu opozoril na nevarnosti respiratornega virusa, s katerimi se je srečal v svojih 25 letih delovanja kot pediater in neonatolog, kjer je poudarek namenil prav ozaveščanju o pomenu svetovnega dneva prezgodaj rojenih otrok:

"Skoraj vsi dojenčki – približno 90 % – se s tem virusom okužijo, preden dopolnijo dve leti, in čeprav so v večini primerov simptomi blagi, obstaja nezanemarljiv delež dojenčkov, ki jih lahko okužba resno prizadene in vodi v hospitalizacijo. Ta neugoden potek je še verjetnejši pri skupinah dojenčkov z visokim tveganjem; na primer prezgodaj rojeni dojenčki ali dojenčki s pridruženimi boleznimi srca ali pljuč. Pri prezgodaj rojenih otrocih je eden od razlogov za povečano tveganje, da njihove dihalne poti še niso dobro razvite, zaradi česar obstaja večja verjetnost okvar. Prezgodaj rojeni otroci imajo lahko tudi manjše število protiteles, ki jih med nosečnostjo dobijo od mame, kar omejuje njihovo obrambo v prvih tednih življenja. Še posebej pomembno je, da so starši ali skrbniki pozorni, če je njihov nedonošenček na začetku sezone pojavljanja RSV star šest mesecev ali manj. Okužbe z RSV so najpogostejše med najhladnejšimi in najbolj vlažnimi meseci v letu, kar zajema obdobje od pet do šest mesecev. Sezona RSV se tako na našem območju, na severni polobli, navadno začne med septembrom in decembrom ter med marcem in junijem na južni polobli."

Prve simptome virusa RSV se lahko pogosto spregleda

Prvi simptomi, ki nakazujejo na RSV, so lahko zelo podobni prehladu, kot je na primer rahlo povišana telesna temperatura, izcedek iz nosu, suh kašelj, bolečine v grlu, glavobol ipd. Če je otrok živahen, če dovolj pije, se igra in ne diha težko – tudi če ima obilen izcedek iz nosu, kašlja in ima povišano telesno temperaturo, ti znaki sami po sebi namreč še niso alarmantni – mu starši lahko pomagajo sami. V takem primeru je namreč okužba praviloma omejena na zgornja dihala. Otroku je treba čistiti nosek, skrbeti za hidracijo in zniževati telesno temperaturo.

Pri dojenčkih, kjer je zaznano višje tveganje za hujšo obliko okužbe, pa se ti znaki lahko izkazujejo v obliki zelo povišane telesne temperature, težkega in plitkega dihanja, kašlja, piskanja v pljučih, otrokom pri govorjenju zmanjkuje zraka, zmanjšanega teka, povečanega dela pomožnih dihalnih mišic, ki se kaže z ugrezanjem med rebrnimi loki in pod ključnico in modrikasto obarvane kože. Ti znaki lahko nakazujejo na pljučnico ali bronhiolitis, zato moramo v teh primerih izredno skrbno ravnati in se nemudoma odpraviti do svojega zdravnika, pediatra. Virus, ki se pojavlja v največ primerih v obdobju pet mesecev od jeseni do pomladi, lahko največjo škodo povzroči prav prezgodaj rojenim otrokom, saj dihala in imunski sistem še niso tako zelo razviti. Takrat je ustrezna skrb za njihovo zaščito izrednega pomena.

Zaradi izredne prenosljivosti virusa se je v tem času treba izogibati velikim množicam in javnim, zaprtim prostorom

RSV je namreč izredno prenosljiv virus. Prenaša se s telesnim stikom, pa tudi prek okuženih površin. Treba je skrbeti za ustrezno higieno, redno umivati roke in čistiti predmete, ki se jih dotika veliko ljudi, kot so na primer igrače, tipkovnica ipd., kjer lahko virus preživi tudi do šest ur. Prav tako pa se virus in klice ob kašljanju in kihanju širijo po zraku.

Prav zaradi tega lahko okužbe z RSV zmanjšamo tako, da se v tem času izogibamo velikim in zaprtim prostorom, kjer je gneča, da se izogibamo stikom s preostalimi otroki, sploh če ti kažejo znake prehlada, da redno skrbimo za higieno tako sebe kot prostora, v katerem se giblje naš otrok, da ne dovolimo kajenja v bližini otroka ter da v primeru dojenčkov prva dva meseca odsvetujemo stik tudi z najbližjimi.

Prezgodaj rojeni otroci ter dojenčki z bronhopulmonalno displazijo ali prirojeno srčno okvaro imajo visoko tveganje za resno okužbo z RSV in imajo največjo potrebo po zaščiti, ki je na voljo tudi pri nas. Ta zmanjša možnost hospitalizacije otrok zaradi tega virusa. Ob tem je ključno ustrezno poskrbeti za naše otroke, sploh tiste najmlajše, ki so komajda vstopili v svet in svojo imunsko odpornost še razvijajo.

RSV pri večjih otrocih in odraslih povzroči blažja prehladna obolenja, pri starejših odraslih pa okužba lahko poteka težje

Pri starejših otrocih in zdravih odraslih se praviloma razvije le blaga do zmerna okužba pljuč, ki se nemalokrat izkazuje kot prehlad. Hujši potek bolezni pa imajo po okužbi z RSV lahko tudi starejši, predvsem bolniki s kroničnimi pljučnimi obolenji ter posamezniki z oslabelim imunskim sistemom. Bolezen, ki se kaže kot virusna pljučnica, je razlog za sprejem v bolnišnico – oboleli težko dihajo in pogosto potrebujejo dodajanje kisika.

Analize preteklih let kažejo, da so starostniki hospitalizirani skoraj v enakem odstotku zaradi zapletov pri gripi in zaradi zapletov pri okužbah RSV. S prebolevanjem te okužbe človek sicer pridobi imunost, vendar le delno, kar pomeni, da se lahko okuži večkrat, toda kasnejše okužbe se odvijajo v blažji obliki.

Ključno za preprečevanje in izboljševanje oskrbe bolnikov z okužbo z RSV je tudi sodelovanje med strokovnjaki na področju zdravstva, ki lahko s pomočjo združevanja svojega znanja in prizadevanj pomnožijo vpliv, ki ga imajo po vsem svetu. Ob tem profesor Manzoni poudarja tudi:

"Poleg sodelovanja moramo še naprej izboljševati medicinsko preventivo tako zdaj kot v prihodnosti. Kratkoročno moramo še naprej spremljati spremembe v sezoni RSV, da bi bolje podprli skrbnike pri zagotavljanju dosledne zaščite otrok v celotni sezoni. Dolgoročno moramo še naprej izvajati klinične raziskave za druge možnosti za preprečevanje RSV, kot so cepiva za matere in otroke ter nova protitelesa za pasivno imunizacijo."

Naročnik oglasnega sporočila je ANMI d.o.o

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin