Sobota, 16. 3. 2024, 16.51
8 mesecev, 1 teden
"Terapevt je gozd, jaz samo odpiram vrata vanj"
21. marec ni le začetek pomladi, ampak na ta dan obeležujemo tudi mednarodni dan gozdov. Ob tej priložnosti bodo po vsej Sloveniji letos prvič organizirane brezplačne gozdne terapije oziroma gozdne kopeli, ki so na Vzhodu dobro poznana zasnova, pri nas pa se šele prebuja.
Med certificiranimi vodnicami, ki bodo 21. marca vodile gozdne terapije, je tudi Katarina Alič Čretnik, Bohinjka, ki si je družino ustvarila v Mozirju in je tako že od nekdaj obkrožena z gozdovi. Gozdna terapija jo je srečala oziroma je Katarina po naključju izvedela zanjo v obdobju, ko je iskala nove izzive, morda celo poslanstvo. Našla se je v gozdni terapiji, jo začela raziskovati in opravila izobraževanje pri ameriški organizaciji ANFT (Association of Nature and Forest Therapy), s čimer je postala certificirana vodnica gozdne terapije.
"Gozdna terapija je morda malce ponesrečen izraz, saj ne gre za to, da bi udeleženci v gozdu raziskovali, kaj jih muči in si postavljali diagnoze. Bližje smo japonski skovanki gozdna kopel," nam je Katarina pojasnila na poti do gozda nad Mozirjem, kjer smo z njenim vodenjem tudi iz prve roke spoznali, kaj gozdna terapija oziroma gozdna kopel pomeni.
Poglejte:
"Drevesa v zrak oddajajo določene snovi, imenovane fitoncidi, ki zavirajo rast mikrobov, v človeškem telesu pa spodbudijo razvoj belih krvničk oziroma levkocitov, ki telo branijo pred okužbami. Zaradi teh snovi v zraku rečemo, da se v gozdu kopamo," je razložila Katarina.
Na Japonskem, kjer so gozdne kopeli izredno razširjene, so to področje že dodobra raziskali in med drugim dognali, da ljudem, ki tedensko v gozdu preživijo vsaj dve do tri ure, pade raven stresnega hormona kortizola, zraste raven hormona sreče serotonina, prav tako pa imajo bolj uravnotežen krvni tlak. Gozdna kopel lahko blagodejno vpliva tudi na težave, kot sta tesnoba in izgorelost, mnogi po gozdni kopeli občutno bolje spijo, nam je naštela gozdna terapevtka.
Kakšna je razlika med gozdno kopeljo in preprostim sprehodom po gozdu? Seveda je tudi ta več kot priporočljiv, a se gozdna kopel oziroma terapija razlikuje po tem, da gre za voden način preživljanja časa v gozdu.
Gre za vodeno preživljanje časa v gozdu, ki traja dve do tri ure. Vodnica s pomočjo preizkušenega ustaljenega procesa ljudem pomaga, da se umirijo in ustavijo ter se tako povežejo z gozdom in sami s seboj.
Kako se umiriti in kako poslušati
"Seveda se vedno prilagajamo razmeram, vremenu, letnemu času … A pomembno je to, da se udeleženec ustavi, začuti sebe, skozi to začuti gozd in preneha razmišljati. Seveda včasih to uspe bolj, včasih manj, odvisno od posameznika, odvisno od tega, iz kakšnega stanja, kakšnega dneva pridejo ljudje v gozd. Zato smo tam vodniki, da pri tem pomagamo. Terapevt je gozd, jaz samo odpiram vrata vanj," je poudarila Katarina: "Živimo v svetu, kjer nas ves čas obkrožajo najrazličnejši impulzi, pogosto gremo v naravo le zato oziroma le tako, da gremo od ene točke do druge, se do konca preznojimo in le tako za trenutek ustavimo. Ne znamo pa se ustaviti in umiriti tukaj in zdaj."
Gozdna terapija je sestavljena iz povabil, vsako traja med 15 in 20 minutami. Ta povabila niso naloge, niso tekmovanje, ampak dejansko povabilo, ki ga lahko vsak razume po svoje, sprejme ali ne, nam je razložila vodnica gozdne terapije in ponazorila: "Udeležence denimo povabim, naj pogledajo okoli sebe in najdejo drevo, ki jih je na kakršenkoli način poklicalo, ter z njim preživijo 15 minut. To lahko vsakdo razume, kakor želi, lahko ob drevesu stoji, se ga dotika, pod njim zadrema, se z njim pogovarja … To je prepuščeno vsakomur. Lahko te tudi ne pokliče nobeno drevo, morda slediš klicu ptic ali čemu drugemu. Čemerkoli, kar ti bo pomagalo, da si tukaj in zdaj, da se osredotočiš na svoje občutke in umiriš."
Ob povabilih je pomemben del gozdne kopeli oziroma terapije tudi deljenje misli in občutkov v krogu, pri čemer je celo bolj kot to, kar poveš, pomembno to, kako poslušaš. "Takrat, ko kdo govori, ne prekinjamo, ampak resnično prisluhnemo," je Katarina izpostavila še enega od bistvenih elementov gozdne terapije: "Aktivno poslušanje je še ena veščina, ki smo jo ljudje kar nekako izgubili."
Ob koncu kopeli Katarina udeležencem postreže domač zeliščni čaj, svojo skodelico dobi tudi gozd.
Kot je povedala, so udeleženci njenih gozdnih terapij ljudje najrazličnejših življenjskih slogov, od takšnih, ki že imajo izkušnje z različnimi tehnikami sproščanja, do takšnih, ki živijo življenje s (pre)visokim tempom: "Vsakdo gozd doživlja na svoj način, toda vsi, tudi tisti, ki so prišli iz vsakdana z natrpanimi urniki, so mi na koncu rekli, vav, res se mi je uspelo povsem sprostiti. In to mi ogromno pomeni."
Preberite še: