SiolNET. Trendi Zdravje
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenski gostinci slabo poznajo živila brez glutena

1

termometer

Raziskava med slovenskimi obrati, kjer ponujajo tudi študentsko prehrano, je pokazala, da oznaka obrok brez glutena ni vedno ustrezna.

Zveza potrošnikov Slovenije je skupaj s Slovenskim društvom za celiakijo (SDC) v izbranih gostinskih obratih po Sloveniji preverila, koliko lahko ljudje s celiakijo zaupajo gostinski ponudbi brez glutena.

Obiskali so 20 dobro obiskanih gostinskih obratov po Sloveniji, v večini od njih ponujajo tudi subvencionirano študentsko prehrano. V 18 obratih so zagotovili, da lahko ponudijo obrok brez glutena, a rezultati so pokazali, da odgovornost nekaterih gostincev glede zagotavljanja obroka brez glutena ni vedno ustrezna. Zgodilo se je tudi, da so jim ponudili pico, ki je vsebovala piro in naj bi bila po mnenju gostinca primerna za ljudi s celiakijo, kar seveda ne drži, saj pira vsebuje gluten.

Celikalija nastane kot posledica preobčutljivosti na gluten Celiakija je bolezen, število bolnikov po svetu pa narašča. Evidentirano je, da ima približno en odstotek Slovencev to bolezen.

"Celiakija je kronična sistemska bolezen, ki nastane kot posledica preobčutljivosti na gluten. Prizadene ljudi vseh starosti in se kaže z najrazličnejšimi težavami, od hudih gastroenteroloških težav do zelo nespecifičnih, za katere morda niti ne bi pomisli, da so lahko posledica uživanja glutena. Ko posumimo na bolezen, je postavitev diagnoze lahko relativno hitra, saj so na voljo zelo zanesljivi testi. Edini način zdravljenja je izredno stroga dieta brez glutena (za vse življenje), ki je tudi edini način preprečevanja resnih dolgoročnih zapletov celiakije, med katerimi so slabokrvnost, osteoporoza, nevrološke motnje in celo razvoj rakavih bolezni," je osnovne značilnosti celiakije predstavil Jernej Dolinšek, dr. med., s Klinike za pediatrijo UKC Maribor, tudi predstavnik ESPGHAN (Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano) za mednarodne odnose.

Nadzora ni ne v gostinskih obratih ne v vrtcih in šolah! Vedno več gostinskih obratov oglašuje ponudbo hrane brez glutena,vendar je, kot poudarjajo v SDC, v Sloveniji še vedno izredno malo takih, kamor gre lahko bolnik s celiakijo brez skrbi. Prehranjevanje pa je problematično tudi v vrtcih, šolah in za študente. Čeprav imajo otroci in mladostniki v vrtcih in osnovnih šolah na podlagi zdravniškega potrdila pravico do prehrane brez glutena, izkušnje staršev obolelih otrok kažejo, da je ustrezna prehrana odvisna predvsem od znanja vodij prehrane in kuharic ter tudi od vključevanja staršev – nekateri otroci raje prinesejo hrano kar od doma. Zgodba se ponovi tudi pri študentski prehrani, saj študentje s celiakijo le malo kje lahko uporabijo bone za subvencionirano prehrano.

Katerim gostinskim obratom lahko zaupamo? V okviru raziskave so naročili 18 menijev z zagotovilom, da ne vsebujejo glutena. Po opravljenih analizah se je pokazalo, da je bilo takih v resnici le 12. "Trije od vzorcev, kjer so določili gluten, so vsebovali več, trije pa manj kot 20 miligramov glutena na kilogram živila, kar je zakonsko določena meja, da je lahko živilo označeno kot živilo brez glutena.

Seznam alergenov pogosto brez uporabne vrednosti V okviru raziskave so preverili, ali so v gostinskih obratih (in na kakšen način) navedene snovi, ki povzročajo alergijo ali preobčutljivost, tako imenovani alergeni. Za marsikoga je ta informacija lahko življenjskega pomena. "Seznam alergenov je bil v kar nekaj gostinskih obratih izpisan s tako majhnimi ali slabo kontrastnimi črkami, da je bil praktično neberljiv. Večkrat smo tudi opazili, da je bilo na koncu dnevnega jedilnega lista pripisano, da lahko vse jedi vsebujejo sledi alergenov. Čemu je torej namenjen seznam alergenov pri posamezni jedi?" se sprašuje Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin