Četrtek, 8. 6. 2017, 15.50
2 meseca, 3 tedne
Probiotki na misiji: pet nalog, ki jih opravijo mimogrede
Človek, ki se dobro počuti in ima samo občasne zdravstvene težave, se lahko pohvali, da z mikroorganizmi živi v sožitju. Razvito je sodelovanje z lastno mikrofloro, ki se ga niti ne zaveda, lahko pa nanj vpliva.
Človekovo počutje je v veliki meri odvisno od stanja mikroorganizmov v njegovem črevesju, kjer naj bi prebivalo ogromno število različnih bakterijskih združb. Če je vse v redu, potem prevladujejo koristni mikroorganizmi, ki delujejo v človekovo korist.
Urejena črevesna mikroflora je pogoj za splošno dobro počutje, a žal smo vsi izpostavljeni stresu, nepravilni prehrani, občasno jemljemo zdravila in se spopadamo z različnimi obolenji. Sodobna prehrana je sterilizirana in pasterizirana, kar pomeni, da je poleg škodljivih bakterij odstranjenih tudi veliko dobrih bakterij, ki ugodno vplivajo na našo črevesno mikrofloro.
Tudi pri potovanjih v različne kraje se srečujemo z drugačno pojavnostjo bakterij v okolju, hrani in vodi. Ni nujno, da so to ravno škodljive bakterije, vendar ker naše telo nanje ni navajeno, se lahko poruši mikroflora in pojavijo različne prebavne težave. Na potovanju pridemo hitreje v stik z okuženo hrano in pijačo, oporečnim jedilnim priborom in vodo, v kateri mrgoli mikroorganizmov, na katere so lokalni prebivalci prilagojeni, turisti pa ne.
Vse to vpliva na porušeno ravnovesje črevesne mikroflore, posledično pride od zmanjšanja telesne odpornosti.
Kaj so sploh probiotiki?
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so probiotiki živi mikroorganizmi, so žive, dobre bakterije. Če jih zaužijemo v zadostni količini, so koristne za zdravje gostitelja. So nepatogeni mikroorganizmi, ki se nahajajo v prebavilih, kjer je ogromno število bakterij.
Priložnost za drobne celice
Če želimo, da bi se v svoji koži počutili čim bolje, poskrbimo za zdravo črevesno floro. Dajmo probiotikom priložnost in jih zaužijmo dovolj pogosto.
5 pomembnih stvari, ki jih je dobro vedeti o probiotikih:
1# Urejajo neravnovesje v črevesju
Mlečnokislinske bakterije – laktobacili in bifidobakterije različnih sevov sestavljajo normalno črevesno mikrofloro zdravega človeka.
Ugodno sorazmerje bakterij pomeni, da je v črevesju 85 odstotkov koristnih bakterij in 15 odstotkov škodljivih. Ti deleži se porušijo ob jemanju antibiotikov, obolenjih, napenjanju, driski in drugih prebavnih težavah.
Antibiotiki v črevesju porušijo ravnovesje. Ko uničujejo škodljive bakterije, uničijo tudi nekatere koristne. Lahko pride do novega vnetja ali pa do driske in napenjanja. Probiotiki obnovijo to razmerje in pomagajo tudi proti kroničnemu zaprtju.
Probiotike naravno najdemo v fermentiranih mlečnih izdelkih in kislem zelju, lahko pa jih v telo vnašamo tudi v obliki probiotičnih kapsul in kapljic.
Probiotični sev Lactobacillus rhamnosus GG sta odkrila Gorbach in Goldin leta 1983, ko sta ga izolirala iz prebavil zdravega človeka. Po začetnicah njunih priimkov je dobil tudi svoj naziv Lactobacillus rhamnosus GG in danes velja za enega najbolj preiskušenih probiotičnih sevov.
2# Urejajo prebavo
Poskrbijo, da naše telo hrano lažje prebavi in da jo tudi bolje izkoristi. Učinkoviti so pri preprečevanju potovalne driske, ob rednem jemanju koristijo tudi nosečnicam.
Probiotične kulture proizvajajo mlečno kislino, ki povzroči nizek pH. Ta poveča peristaltiko in tako zmanjša čas zadrževanja blata v črevesju.
3# Izboljšajo telesno odpornost
Probiotiki izboljšajo telesno odpornost tako, da preprečijo, da bi se v telesu preveč razmnožile škodljive bakterije, ki slabo vlivajo na prebavo, kot so glivice in kvasovke.
Pomagajo pri proizvodnji vitaminov, ki jih telo potrebuje.
4# Obnavljajo celice
Spodbujajo človeške celice, da se obnavljajo in ohranjajo čvrsto črevesno steno.
5# Pomemben je pravilen izbor probiotika
Vsaka posamezna probiotična bakterija ima svoje lastno ime, npr. Lactobacillus rhamnosus GG in vsako posebej odlikujejo njene lastno ime in specifično delovanje. Probiotična kultura Lactobacilllus rhamnosus GG je mlečnokislinska bakterija in je normalno prisotna v našem črevesju. Je tudi edini dlakavi probiotik, ki se s svojimi biči (pili) veže na črevesno sluznico in ugodno uravnava črevesno mikrofloro. Vsak probiotik ima tudi svoje mesto ugodnega delovanja, saj je nemogoče pričakovati, da bo ena probiotična kultura rešila vse naše težave. Vredno je pogledati na probiotičen izdelek in preveriti, kaj vsebuje.
Nekatere so uspešnejše pri borbi proti škodljivim bakterijam, druge pri spodbujanju delovanja prebavil in/ali uravnavanju imunskega sistema. Zato jih moramo skrbno izbrati.
WAYA LGG FORTE - prava pot do urejene prebave
Probiotične kapsule WAYA LGG FORTE vsebujejo probiotično kulturo Lactobacillus rhamnosus GG, in sicer več kot 1010 kolonijskih enot.
Probiotična kultura Lactobacillus rhamnosus GG (LGG®) je mlečnokislinska bakterija, ki velja za najbolj preizkušeni probiotični sev na svetu in je naravno prisotna v našem črevesju.
Primeri uporabe probiotika:
- kadar želimo, da je prebava urejena,
- kadar jemljemo antibiotike (med odmerki zdravila in probiotikom naj mineta dve uri),
- kadar smo bolj dovzetni za prebavne motnje (neredna prehrana, potovanja, vsakodnevne skrbi, staranje),
- kadar je verjetnost za prebavne motnje večja (letni čas, večje število obolelih v naši okolici ipd.),
- kadar smo v pogostejšem stiku z ljudmi v zaprtih prostorih (predvsem v zimskem času: šole, vrtci, pisarne, nakupovalna središča) in
- kadar se nam prebavne motnje ciklično ponavljajo.
