Pozabite na dolg spanec, preveč spanja vam škoduje!

Vse več dokazov, ki jih predstavljata tako znanost kot zgodovina, pravi, da je osemurni spanec mit. Po domače: osemurni spanec naj bi bil le izgovor za zaspančke, ki radi spijo, a naj bi bil vse prej kot naraven. Ne verjamete? Že v začetku leta 1990 je psihiater Thomas Wehr naredil preizkus z ljudmi, ki so bili 14 ur na dan v temi. Kar nekaj časa je preteklo, da se je njihov cikel spanca uskladil z razmerami, v katerih so živeli po novem, obenem pa njihov spanec ni trajal več kot od štiri do pet ur, potem pa so bili uro ali dve budni in so spet zaspali nazaj. Čeprav so bili številni znanstveniki, ki se ukvarjajo z motnjami spanja, nad ugotovitvami navdušeni, pa ideja o osemurnem spancu, ki ga potrebuje vsak človek, med ljudmi ostaja živa še naprej.

Leta 2001 je zgodovinar Roger Ekrich izdal svojo teorijo, ki temelji na šestnajstih letih raziskovalnega dela, z njo pa razkriva številne zgodovinske dokaze, da so nekoč ljudje spali v dveh delih, vsakič pa veliko manj kot 8 ur. Vse do leta 1920 je bilo spanje v dveh delih povsem normalno, saj je izhajalo tudi iz načina življenja ljudi. "Ljudje so živeli drugače. Noč je bila namenjena kriminalcem, prostitutkam in nepridipravom vseh vrst. Celo najbolj bogati, ki so si lahko privoščili sveče, denarja zanje niso zapravljali kar tako in so bili ponoči zato v temi. Potem so prišle elektrika, zunanja razsvetljava, luči v domovih in ljudje so bili večkrat kot prej pokonci cele noči," je zapisal v svoji knjigi zgodovinar Craig Koslofsky, ki je dogajanje ponoči povezal tudi s skrivnimi cerkvenimi obredi in druženji ljudi.

Dandanes smo se ljudje na osemurni spanec sicer navadili, a strokovnjaki pravijo, da je tako dolg spanec vseeno nenaraven. Po Ekrichevem mnenju je veliko motenj spanja povezanih prav s to težavo, saj ljudje nismo narejeni za tako dolge spalne seanse. "Iz dolgega spanca izvira največ težav: nespečnost, pogosto prebujanje, jutranja utrujenost in jutranja razdražljivost," je dognal Ekrich, ki zagovarja teorijo, da bi ljudje morali spati le štiri do pet ur naenkrat, prebujanje ponoči pa je po njegovem mnenju normalen del življenjskega procesa. "Prav zaradi te ideje so ljudje, ki se ponoči zbujajo, potem napeti, strah jih je, da je z njimi kaj narobe, zaradi tega jih veliko doživi tudi stres," še pravi Ekrich.