SiolNET. Trendi Zdravje
2,94

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Od kod prihaja voda v ljubljanske pipe? #foto

2,94

termometer

Vodarna Kleč
Foto: Bojan Puhek

Vodarna Kleče je srce ljubljanskega vodovodnega sistema in eno od črpališč pitne vode v Ljubljani. Je tudi najstarejša in največja vodarna v mestu, v njej še vedno deluje tudi vodnjak iz časov Franca Jožefa.

Ljubljanski vodovod je star skoraj 128 let, maja leta 1890 je po 28 kilometrih vodovoda prvič pritekla iz pip pitna voda v 606 hišah po Ljubljani. Pred tem je bila v mestu oskrba s čisto vodo zaradi odsotnosti kanalizacije, kar je pomenilo onesnaženost s fekalijami, problematična.

Prav tako so bila konec 19. stoletja sušna leta, zaradi česar se je znižala gladina podzemne vode in s tem so številni vodnjaki presahnili. Voda v javnih in zasebnih vodnjakih je bila onesnažena, zaradi česar so se širile bolezni.

Vir vode so bili v Ljubljani v tistem času namreč vodnjaki, vse dokler se mestna oblast po zgledu drugih evropskih prestolnic ni zavzela za ureditev javne oskrbe s pitno vodo.

Vodarna Kleče je najstarejša in največja vodarna v Ljubljani, njen nastanek sega v leto 1890. Vodarna Kleče je najstarejša in največja vodarna v Ljubljani, njen nastanek sega v leto 1890. Foto: Bojan Puhek

Prav to pa je povezano z nastankom sedanjega ljubljanskega vodovodnega sistema, ki se je začel z gradnjo štirih kopanih vodnjakov vodarne v Klečah. Od tod izvira tudi ime sedanje Vodovodne ceste, ki se razteza v bližini vodarne, saj je po tej poti v Ljubljano prvič po ceveh pritekla voda.

Danes v strogo varovanem območju vodarne Kleče vodo črpa 16 vodnjakov. Najstarejši med njimi in še vedno delujoči je tisti s številko 3, ki je še iz časov cesarja Franca Jožefa in je zaščiten kot tehnična dediščina. Danes v strogo varovanem območju vodarne Kleče vodo črpa 16 vodnjakov. Najstarejši med njimi in še vedno delujoči je tisti s številko 3, ki je še iz časov cesarja Franca Jožefa in je zaščiten kot tehnična dediščina. Foto: Bojan Puhek

Vodnjak številka 3: še iz časov Franca Jožefa

Danes v strogo varovanem območju Vodarne Kleče vodo črpa 16 vodnjakov. Najstarejši med njimi in še vedno delujoči je tisti s številko 3, ki je še iz časov cesarja Franca Jožefa in je zaščiten kot tehnična dediščina.

Do njega v osrednji stavbi vodijo strme stopnice, sta pot do te zgodovinske vodne postaje s svojo aktivno vlogo tudi v sodobnosti opisali Branka Bračič Železnik in Marjetka Žitnik iz JP Vodovod-Kanalizacija. Ogled za obiskovalce zaradi varnostnih razlogov tam sicer ni več mogoč, smo pa zato na vodenem ogledu lahko vstopili v vodnjak iz druge polovice prejšnjega stoletja. Dogodek je potekal v okviru programa Arhitektura v živo, ki ga izvaja Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter je v tem primeru nastal v sodelovanju z JP Vodovod-Kanalizacija.

Ogled je bil spremljevalni dogodek projekta Živeti z vodo, ki ga je zasnoval direktor MAO Matevž Čelik in se je začel z lanskim odprtjem slovenskega paviljona na 16. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Razstava Živeti z vodo – južni rob Ljubljane pa je v fužinskem gradu na ogled še do 31. marca.

Skupno centralni vodovodni sistem Ljubljane in osem lokalnih vodovodnih sistemov obsegajo pet vodarn Kleče (na fotografiji), Hrastje, Jarški prod, Šentvid in Brest s skupno 44 vodnjaki in več kot 1100 kilometri vodovodnega omrežja z 42 tisoč priključki, so še nekatere od številk, povezanih z oskrbo s pitno vodo v Ljubljani in okolici. Skupno centralni vodovodni sistem Ljubljane in osem lokalnih vodovodnih sistemov obsegajo pet vodarn Kleče (na fotografiji), Hrastje, Jarški prod, Šentvid in Brest s skupno 44 vodnjaki in več kot 1100 kilometri vodovodnega omrežja z 42 tisoč priključki, so še nekatere od številk, povezanih z oskrbo s pitno vodo v Ljubljani in okolici. Foto: Bojan Puhek

Plinska črpalka

A vrnimo se v Vodarno Kleče. Na stenah osrednje stavbe, katere arhitektura sega na konec 19. stoletja, visijo skice prvih črpalk, vodnjakov in drugih tehničnih elementov z začetkov ljubljanskega vodovoda.

Leta 1890 so bili na tem območju štirje vodnjaki z globino do 24 metrov, uporabljali pa so parno črpalko, o zgodovini Vodarne Kleče pripoveduje Branka Bračič Železnik.

JP Vodovod-Kanalizacija poleg oskrbe s pitno vodo skrbi tudi za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne vode. JP Vodovod-Kanalizacija poleg oskrbe s pitno vodo skrbi tudi za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne vode. Foto: Bojan Puhek

V Sloveniji pijemo podzemno vodo

V Sloveniji je poglavitni vir pitne vode podzemna voda, kar 95 odstotkov je je od tam, preostali del predstavljajo površinske vode in izviri, tudi pojasnita strokovnjakinji iz JP Vodovod-Kanalizacija.

Vsak prebivalec v Ljubljani in okolici porabi na dan med 115 in 150 litrov pitne vode, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa to znaša na prebivalca okoli 200 litrov. Največjo porabo beležijo v jutranjih in zgodnjih dopoldanskih urah, ko se mesto začenja prebujati, ter v zgodnjih večernih urah. V zadnjem letu beležijo nekoliko večjo letno porabo pitne vode, kar v JP Vodovod-Kanalizacija povezujejo s povečanim številom turistov v mestu, pa tudi z gospodarsko rastjo.

Arhivske skice z začetkov ljubljanskega vodovoda

Vodarna Kleč Foto: Bojan Puhek

Vodarna Kleč Foto: Bojan Puhek

Voda brez kemičnih postopkov čiščenja

Ena od prednosti Ljubljane v primerjavi z drugimi evropskimi prestolnicami pa je prav njena pitna voda, saj tu zaradi sestave tal in bogatih zalog podzemne vode približno sto tisoč gospodinjstev prejema vodo brez kemičnega čiščenja. Kloriranje pitne vode se izvaja občasno in le na nekaterih območjih v Ljubljani. 

Vodarna Kleč Foto: Bojan Puhek

Vodarna Kleč Foto: Bojan Puhek

Skupna odgovornost

Ohranjanje pitne vode je naša skupna odgovornost, poudarja Branka Bračič Železnik. Na kar pa vplivajo naše vsakdanje, kmetijske in industrijske prakse.

 "Z varovanjem okolja lahko vsak od nas prispeva k varovanju pitne vode," zaključuje sogovornica. Zato so pomembna izobraževanje in osveščanja na vseh ravneh.

Zunanjost enega od vodnjakov v Vodarni Kleče in ... Zunanjost enega od vodnjakov v Vodarni Kleče in ... Foto: Bojan Puhek

... notranjost enega od ljubljanskih vodnjakov. ... notranjost enega od ljubljanskih vodnjakov. Foto: Bojan Puhek

Od kod priteče voda?

Odgovor na eno najbolj pogostih vprašanj, ki jih o vodovodnih sistemih v upravljanju JP Vodovod-Kanalizacija zastavljajo uporabniki pitne vode, kot pravijo v javnem podjetju, je, od kod priteče voda. Odgovor na to lahko najdete prek spletne aplikacije.

Preberite še:

Matevž Čelik Trendi Kaj v resnici pomeni v slovensko ustavo zapisana pravica do vode? #intervju Trendi Nekoč je za Kranj veljalo, da tam teče več vina kot vode Novice "Če želimo z vodo živeti, moramo znati z njo tudi ravnati"

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • TTbow / 18.01.2019. ob 18:54 +2 - 1

    Sedaj pa hitro potegniti čez cevi z kanalizacijo.

    +2 - 1
delitve: 19
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin