Sobota, 20. 7. 2019, 6.19
4 leta, 9 mesecev
Novo odkritje: Anoreksija je zapisana v našem DNK
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,18
4
Anoreksija je motnja hranjenja, za katero lahko zbolijo ljudje vseh starosti in obeh spolov, čeprav so k njej malo bolj nagnjena mlada dekleta in ženske.
Britanski raziskovalci so prišli do pomembnega odkritja. Za pojav motnje prehranjevanja anoreksije namreč ni kriva le glava oziroma duševne težave, temveč mutacije DNK. Nova študija kaže, da ima veliko anoreksičnih oseb motnjo v metabolizmu, zaradi katere so se zmožne stradati dlje.
Človeški organizem je pravzaprav zares neverjetna stvar. Razvitih ima namreč veliko lastnih obrambnih mehanizmov, ki nas ne varujejo le pred tujki iz okolice, kot so virusi in bakterije, temveč tudi pred nami samimi. Naše telo se je tako načeloma sposobno obvarovati tudi pred pomanjkanjem hrane, in sicer tako, da začne v primeru pretiranega hujšanja ali stradanja pošiljati impulze naši glavi, zaradi katerih se potem ljudje znova zatečemo k vnosu zadostnih količin kalorij in hranilnih snovi v naše telo.
"Večina ljudi je narejenih tako, da nam začne organizem v primeru stradanja pošiljati signale, ki nam otežujejo stradanje, spodbujajo apetit in nas tako prisilijo v hranjenje," za BBC News pojasnjuje profesorica Janet Treasure iz King's College London, kjer so se lotili te raziskave. "Pri anoreksičnih pa je s temi sistemi šlo nekaj narobe in so zatajili."
Za to naj bi bile krive mutacije DNK, ki nadzorujejo odzive metabolizma – posebej področje presnove krvnega sladkorja in maščob v telesu. Zato naj bi bili ljudje z anoreksijo zaradi tovrstnih mutacij sposobni stradati dlje kot zdrave osebe brez mutacij, najnovejša dognanja laično razlagajo strokovnjaki.
Anoreksijo spremljata stradanje in pretiravanje s telesno aktivnostjo, kar vodi v nevarno nizko telesno težo.
Anoreksijo bi morali obravnavati kot presnovno-duševno motnjo
Raziskovalci so sicer v študijo vključili več kot 70 tisoč ljudi iz 17 različnih držav. 16.992 se jih je spopadalo za anoreksijo, 55.525 pa jih ni imelo te motnje hranjenja. Rezultate raziskave so objavili tudi v publikaciji Nature Genetics, poudarjajo pa, da so zelo pomembni za razumevanje in predvsem za zdravljenje anoreksije. Nova dognanja dajejo namreč povsem nov pogled na to motnjo prehranjevanja, namreč, da vzroki zanjo niso le v glavah posameznikov, temveč tudi v DNK. Zato bi jo morali obravnavati ne le kot duševno, temveč kot presnovno-duševno motnjo.
Kaj sploh je anoreksija?
Gre za motnjo hranjenja, za katero lahko zbolijo ljudje vseh starosti in obeh spolov, čeprav so k anoreksiji malo bolj nagnjena mlada dekleta in ženske. Spremljata jo stradanje in/ali pretiravanje s telesno aktivnostjo, kar vodi v nevarno nizko telesno težo. Ljudje z anoreksijo sebe pogosto vidijo kot čezmerno težke, čeprav to v resnici niso, in so obsedeni s svojo težo in količino zaužite hrane.
4