Sobota, 29. 9. 2018, 14.18
5 let, 6 mesecev
"Ne moremo pričakovati lepega poroda v nemogočih pogojih" #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,36
2
''Vsem odprtim babicam in zdravnikom želim, da bi našli moč in vztrajnost, tudi ko bi jih sistem vlekel nazaj.''
Vedno več žensk si med nosečnostjo prizadeva za porod, ki ne bi temeljil zgolj na fizični podpori izbrane porodnišnice, temveč tudi na čustveni in psihološki. Številne se v želji po naravnem porodu odločijo za porod na domu, druge si ob sebi želijo nekoga, ki jih bo v porodni izkušnji vodil celovito, za kar so v porodnišnicah prikrajšane. ''Treba je pritiskati na sistem in ozaveščati. Ne moremo pričakovati lepega poroda v nemogočih pogojih,'' pravi doula Ana Drevenšek, obporodna spremljevalka in snovalka materinskih in ženskih krogov ter priprave na porod.
Doula je obporodna spremljevalka, ki bodoči materi zagotavlja fizično, čustveno in duhovno podporo pred porodom in med porodom ter po njem. Pomaga pri vzpostavljanju zdravega odnosa s porodnim sistemom v Sloveniji, poleg tega pomaga ženski pri načrtovanju porodnega načrta, jo seznani s fiziologijo poroda in čustvenimi vidiki. Doula spremlja starše pred porodom in med njim, pozneje pa jih obišče in jim pomaga pri začetnih opravilih, ki zadevajo dojenje, povezovanje z otrokom in oskrbo.
Doule si pot vedno bolj uspešno utirajo tudi v slovenskih porodnišnicah, med katerimi po mnenju mater in slovenskih duol izstopajo predvsem porodnišnica Kranj, babiška hiša v Postojni in Porodnišnica Jesenice.
Ameriška profesorica Ellen Hodnett je leta 2012 izpeljala raziskavo, ki je pokazala, da je prisotnost porodnih spremljevalk pri bodočih materah zmanjšala uporabo umetnih popadkov za 31 odstotkov, za 28 odstotkov se je zmanjšalo tveganje za carski rez, zmanjšala sta se tudi uporaba protibolečinskih sredstev in nezadovoljstvo žensk ob porodni izkušnji. Za 12 odstotkov se je povečala možnost spontanega vaginalnega poroda.
Zdi se mi, da ljudje na doule včasih gledajo preveč posplošeno ali celo z napačno predstavo in jih dojemajo zgolj kot psihično podporo porodnici. Vaša naloga pa je zastavljena mnogo širše. Kako bi opisali svoje delo, kaj konkretno počnete?
O psihični podpori se strinjam, to je ena od ključnih nalog doule, ko se z žensko in parom pripravlja na porod. Skupaj se pogovorijo o porodnih željah ženske, o vprašanjih, strahovih in dilemah. V okviru danih možnosti izberejo najboljši mogoč način in kraj poroda, po porodu pa se doula z žensko in parom tudi pogovori o porodni izkušnji.
Doula pri ničemer ne nadomesti partnerja, temveč ga spodbuja k vsem oblikam podpore.
Namen priprave na porod je, da je ženska informirana. Ko je ženska psihično dobro pripravljena, nima strahov ter čuti zaupanje v svoje telo in porod. Pomembno pa je, da je na porod pripravljen tudi partner in razume svojo vlogo v času poroda ter tako daje najboljšo podporo.
Kaj vas je popeljalo na pot doule?
Predvsem želja pomagati ženskam do izpolnjujoče porodne izkušnje in ozaveščati, da je mogoče roditi drugače in brez porodnih travm. Da je porod lahko zelo močna in lepa izkušnja, ki ti vlije samozaupanje, samozavest, ne nujno trpljenje. Pa tudi želja, da bi pomagala čim več otrokom, da so deležni sočutnega in nežnega rojstva, ki je odlična naložba v fizično in psihološko zdravje pozneje.
Porodno spremstvo je v Sloveniji vse bolj prepoznavno in tudi vse bolj sprejeto.
''Pomembno je, da je na porod pripravljen tudi partner in razume svojo vlogo v času poroda ter tako nudi najboljšo podporo,'' pravi doula Ana Drevenšek.
Zanimivo je, da ste se doulam pridružili že kot mladenka.
Delo doule je vsekakor zahtevno delo in na začetku se zagotovo nisem zavedala, kako pomembno je, da tako doula kot tudi vsi drugi, ki so vpleteni v obporodnem času, delajo na sebi. Tega primanjkuje sploh pri obporodnih delavcih.
Spremljanje ženske v času nosečnosti in poroda lahko vzbudi veliko naših osebnih vsebin in je pomembno, da znamo te vsebine predelati.
Delo doule je tudi poseben izziv, saj je vsaka ženska zelo individualna, sploh v doživljanju svoje nosečnosti. Se začutite z vsako žensko ali se kdaj pojavijo razhajanja?
Pri izbiri doule je seveda pomembna kemija in to tudi povem vsaki ženski. Na tako pomembnem in intimnem dogodku je še toliko bolj pomembno, da so ob tebi res samo osebe, ob katerih se počutiš varno in sproščeno. Ne jemljem osebno, če me kakšna ženska ne izbere, temveč sem vesela, da ženska pri izbiri sledi sebi.
V kolikšni meri in zaradi česa se ženske v Sloveniji obračajo k doulam?
Vse več žensk pozna delo doul in do nas pridejo predvsem zato, ker si želijo drugačne porodne izkušnje. V veliki večini so imele pri prvem porodu travmatično izkušnjo in ne želijo, da bi se ta ponovila.
''Tiste, ki ne sprejmejo omejitev poroda v porodnišnici, rodijo doma. Teh žensk je vedno več,'' pravi Drevenškova.
Verjetno pred tako pomembnim dogodkom, kot je rojstvo, skozi žensko privrejo na površje travme, bolečine, rane in tudi strahovi na področju njene ženskosti.
Prav imate, to je zelo občutljiv čas in intenzivna izkušnja, med katero lahko privre na dan marsikaj. Zlorabe iz otroštva ali boleči spomini, strahovi in dvomi, povezani s partnerstvom. Zato je pomembno, da ženska vse strahove, ki se jih zaveda, v obdobju nosečnosti izrazi, da najde osebo, ob kateri se počuti varno in govori o vseh svojih občutkih. Potlačena čustva lahko pogosto povzročijo zavlačevanje ali zaustavitev poroda.
Koliko se doule počutite dobrodošle v slovenskih porodnišnicah?
Načeloma se počutimo sprejete in dobrodošle, vendar so porodnišnice utečen sistem s svojimi pravili in tako od doul upravičeno pričakujejo, da njihove rutine spoštujejo.
Omenili ste, da gre v Sloveniji za utečen porodnišnični sistem. Koliko vas to pri delu omejuje?
V porodnišnicah so omejitve in zavedati se moramo, kaj nam nudijo in česa ne, pri tem pa je treba biti realen. Doula tudi ni nekakšna bojevnica, ki bi se z medicinskim osebjem borila za določen potek poroda. Zato je ključno, da se ženska informira in sama presodi, ali je omejitve poroda v porodnišnici pripravljena sprejeti ali ne. Tiste, ki jih ne sprejmejo, rodijo doma, kar postaja vedno bolj razširjena in priljubljena praksa slovenskih žensk. Tega sem zelo vesela.
Verjetno se je v vašem delu z ženskami in bodočimi mamami nabralo že mnogo izkušenj in doživetij.
Veliko intenzivnih doživljanj je bilo, pozitivnih in tudi negativnih. Nekaj najlepšega je, ko začnejo ženske med rojevanjem uživati in se bolečina spremeni v prijetne občutke. Po navadi se takšne izkušnje zgodijo pri porodih doma, kjer je dovolj miru in varnosti. To se me res dotakne.
Omenili ste, da se vedno več žensk odloča za porod na domu. Kakšno je vaše stališče do odločitve za porod zunaj porodnišnične sobe?
Porod doma je odlična možnost za ženske z nizkim tveganjem. Želim si, da bi več žensk vedelo za to možnost ter da bi se širile znanstveno podkrepljene informacije o porodu na domu, saj tudi strokovna literatura govori v njegov prid. Določena nastrojena mnenja so pri nas živa predvsem zaradi porodnišničnega sistema, ki močno prevladuje. V drugih državah se nekaterim našim stališčem smejijo.
Potrebnega je veliko aktivističnega dela. Ne zgolj doul in babic, predvsem ženske morajo izražati svoja mnenja, deliti izkušnje in pritiskati na sistem, da upošteva njihove človekove pravice in omogoči svobodno izbiro poroda.
Kako pa se funkcija doule razlikuje, če ženska rodi doma ali pa v porodnišnici?
V porodnišnici je naveza med doulo in žensko intenzivnejša, saj je v večini doula edina poznana oseba in pogosto edina, ki porodnici vzbuja občutek varnosti. Doma je vzdušje bolj sproščeno in ženska je tam kraljica, zaradi tega sta lahko včasih doula in babica tudi ves čas v svojem kotu. Doma je več svobode in organske medosebne dinamike.
''Potrebnega je veliko aktivističnega dela, predvsem žensk. Ne zgolj doul in babic, predvsem ženske morajo izražati svoja mnenja, deliti izkušnje in pritiskati na sistem.''
V pogovorih z ženskami se želja po širitvi družine prepleta tudi s strahovi. Koliko nas je kot ženske strah poroda in nam neznane bolečine? Če pa že ne bolečine, česa nas je tako strah?
Žensk je zelo strah poroda, saj so nosečnice na žalost obsute z nešteto strašljivimi in travmatičnimi porodnimi zgodbami. Travmo povzročijo okoliščine, pogosto pa tudi neobčutljiv odnos tistih, ki so bili ob porodu prisotni.
Težava je, ker le malo žensk travmo predela in zares pride do dna njenemu izvoru. Pogosto svojo travmatično izkušnjo posplošijo na ''tako pač je, takšen je porod''. To je škoda in žalostno, saj se s tem širijo neresnice o porodu in se o njem govori kot o nečem travmatičnem, kar pa sploh ni res.
Ključno je, da govorimo o resnici poroda, porodni fiziologiji, poteku normalnega poroda in predvsem o pogojih, ki so potrebni, da poteka porod normalno. Treba je širiti lepe porodne zgodbe in ozaveščati. Vsaka deklica in ženska bi morala slišati več lepih kot bolečih porodnih zgodb in se poroda veseliti.
Kako naj ženska, ki ji je ta svet še neznan, začne in se spozna z drugimi izbirami poroda?
Za začetek priporočam, da vzame v roke knjigo Modrost rojevanja.
Čeprav živimo v močni patriarhalni družbi, so tudi moški pogosto zmedeni, kako naj ravnajo z žensko, kakšno oporo naj ji dajo, kako naj pristopijo in reagirajo ob porodu. Kakšna je lahko vloga moškega, ki stoji v sobi ob svoji partnerici in douli?
To je odlično vprašanje. Veliko moških doživlja med porodom velik stres, travmo in so zaradi neresnic, ki krožijo o porodu, zelo prestrašeni. Tudi moški potrebujejo pripravo na porod, kar jim vlije samozavest. Razumeti morajo fiziologijo poroda, spoznati potek poroda ter spoznati pogoje, ki porod podpirajo ali ovirajo. Tako jih ne bodo presenetili fizični vidiki poroda.
Večinoma moške prestraši vedenje ženske. Ženska postane odsotna, vstopi v nekakšen trans in postane med porodom neodzivna. Moški razumljivo ne vedo, kako naj se vedejo. Priprava na porod to prepreči, saj se moški nauči, da je porodni trans nekaj normalnega in je treba ženski pomagati, da vstopi vanj.
Pri vsem neznanem se lahko v moškem pojavi tudi občutek nemoči.
Res je, saj moški intuitivno čutijo, da je tisto, kar se dogaja njihovi partnerici, nasilje, vendar ne morejo ničesar storiti, ne morejo je zaščititi. Prav tako na zavestni ravni verjamejo, da zdravniki že vedo in delajo prav. To jih spravlja v razumljivo in neznosno stisko. Zato je pomembno, da moški, ki ima zaradi spremljanja poroda ogromno tesnobe, poišče pomoč in izkušnjo predela.
''Treba je širiti lepe porodne zgodbe in ozaveščati. Vsaka deklica in ženska bi morala slišati več lepih kot bolečih porodnih zgodb in se poroda veseliti.''
Kako vidite prihodnost v obporodnem spremljanju žensk? Se Slovenke prebujajo in si želijo drugačnega poroda?
Seveda, Slovenke se prebujajo. Želim si, da bi si mamice, ki so imele lepo izkušnjo, upale svoje izkušnje podeliti ter da bi resnično znanje o porodu doseglo vse več žensk. Želim si tudi, da bi več žensk pisalo porodnišnicam, da bi izražale svoje želje, potrebe in s pritožbami delile travmatične izkušnje. Spremembe bodo prišle zaradi pritiska žensk.
Rojevanje je najmogočnejši izraz ženske seksualnosti.
Česa si želite v slovenskem porodnišničnem sistemu?
Vem, kako težko je spreminjati utečen sistem ter koliko poguma in odprtosti to zahteva. Vsem odprtim babicam in zdravnikom želim, da bi našli moč in vztrajnost, tudi ko bi jih sistem vlekel nazaj. Porodnišničnemu osebju se osebno zahvaljujem za sprejem doul in za trud, da bi ženskam omogočili vse boljše pogoje, saj vem, kako težko je spreminjati pravila porodnišnic. To zahteva veliko poguma.
2