Kdo je doula in kaj pomeni roditi z njeno pomočjo?

O posebnostih porodnih spremljevalk in osebni izkušnji poroda z doulo smo se v času 1. mednarodnega tedna doul pogovarjali z Martino Štirn, umetnico, ki vzporedno z ustvarjalno potjo opravlja tudi vlogo porodne spremljevalke in Petro Štrafela Premk, mamo štiriletne Ane in dveletnega Matjaža, ki je na svet prijokal ravno v spremstvu doule. In to prav Martine.

Martina Štirn, v Sloveniji o doularstvu ni kaj dosti znanega. Kdo je pravzaprav doula?

Doula je v stari grščini izraz za žensko, ki služi, rečemo ji tudi porodna spremljevalka. Porodi v današnjem času se precej razlikujejo od tistih v preteklosti. Nekoč so potekali v družbi ljudi, ki so bili nosečnicam blizu, bodisi so bile to prijateljica, sorodnica, partner, skratka nekdo, ki mu je ženska zaupala, in je bila pri tem deležna občutka varnosti in ljubezni. Ker je te podpore pri nas premalo, smo se ženske, v glavnem tiste, ki so že rodile in ki si želijo bolj prijetne obporodne izkušnje, povezale, da bi se razmere na tem področju izboljšale.

Kdo je lahko doula in kakšne karakterne lastnosti naj bi imela?

Doula je lahko vsaka empatična oseba, ki jo par sprejme, je pa seveda dobrodošlo, da ima nekaj znanja o poteku poroda, vendar pa to ni pogoj. Glavna je kemija. Kar pa se tiče karakterjev, gre za zelo široko paleto, odvisno tudi od karakterja nosečnice.

Kakšen je postopek v praksi? Kdaj se začne sodelovanje?

Odvisno od para. Lahko se začne že pred zanositvijo, najbolj običajno pa se sodelovanje začne dva do tri mesece pred porodom, da se s parom ali nosečnico lahko spoznamo in zbližamo. (Medtem vskoči Petra: Midve sva se zbližali prvi trenutek). Prvo srečanje je informativno in brezplačno, damo si teden dni časa za razmislek in če so si par in doula všeč, se odločijo za sodelovanje. Na nadaljnjih srečanjih se pogovorijo o željah, pričakovanjih in morebitnih strahovih glede poroda in skupaj pripravijo prilagodljiv porodni načrt. Porodna spremljevalka jima pokaže dodatne vire informacij, nosečnico pa nauči različnih tehnik sproščanja, s katerimi ji pomaga tudi med porodom (npr. dihanje, masažo, uporabo vizualizacije, akupresuro). Če se tako odločijo, sledi spremstvo ob porodu in nato sodelovanje približno še dva meseca po porodu. Temu rečemo doularski paket, zanj se lahko podpiše tudi pogodba. Tukaj se sodelovanje lahko zaključi, doule se poslovijo s pismom, darilom, prijateljstvo pa se seveda lahko nadaljuje.

Kakšna je vloga doule med samim porodom?

Biti doula je mirna, nežna prisotnost; bolj kot kaj delamo, je pomembno, kako srčne smo z nosečnico, parom, otrokom. Kot doula pred, med in po rojstvu spremljam pare v porodnišnicah, porodnih hišah ali doma. Pri porodu je pomemben 3R (Relax, Rhythm, Ritual), kar pomeni biti čim bolj sproščen, v prisotnosti znanih oseb, v svojem ritmu, ustvariti je potrebno ritualen občutek domačnosti. Doule menimo, da so pogoji pri rojevanju podobni tistim pri ljubljenju - s tako energijo in ljubeznijo kot je otrok spočet, naj bo tudi rojen. Doula med porodom opogumlja žensko, poskrbi za njeno udobje in ji pomaga z masažnimi, plesnimi tehnikami ali akupresuro, porodno bolečino pa ji ublaži tudi z drugimi neinvazivnimi in neškodljivimi metodami. Spodbuja jo tudi pri dihanju in sproščanju ter predlaga pri izbiri ustreznega položaja za dosego optimalnega napredovanja poroda. Pomaga ji preiti strah in razviti zaupanje v lastno telo in porodni proces, pri tem pa sodeluje tudi s partnerjem in se usklajuje z babico. Po porodu ostane z novo družino in starše opozori na novorojenčkove sposobnosti ter materi in novorojenčku pomaga pri vzpostavljanju dojenja.

Stroškov doule pri nas ne krije zdravstvena blagajna. Kakšne so cene?

Cene se gibljejo od 200 evrov navzgor, ne gre pa preko 400 evrov. Je pa to odvisno od situiranosti, želja para, doule in je stvar njihovega dogovora.

Koliko vas je v Sloveniji?

Okrog 30 in ves čas prejemamo nove.

Kako gre doularstvo z roko v roki s slovenskim z uradnim zdravstvom?

Kranjska porodnišnica je prva, ki je doule v Sloveniji septembra 2010 uradno sprejela k porodom. Prav tako smo dobrodošle tudi na Jesenicah in v babiški hiši v Postojni. Drugod pa se o sprejetju dogovarjamo sproti.

Ali so se do zdaj pokazale kakšne slabosti v sami organizaciji doularstva?

Vmesne faze pri porajanju v porodnišnici niso dodelane, na primer, če pri porajanju pride do zapletov, doula prepogosto ostane pred vrati porodne ali operacijske sobe, tudi če je bila prej z bodočo mamico dogovorjena drugače - vendar to pravzaprav ni le slabost doularstva, saj te zamejitve prihajajo s strani porodnišničnega osebja. Naša slabost je bila do sedaj maloštevilčnost, da bi se lahko organizirale v skupno združenje, ki pa sedaj nastaja.

Kako vidite prihodnost doularstva v Sloveniji?

Obporodne razmere se bodo spreminjale tudi sistemsko, z zakonom, kajti pravica vsake ženske in cele družine mora biti, da svobodno izbira kraj poroda, in naloga države je, da ji omogoči (varno) izbiro med porodom v bolnišnici-porodnišnici, samostojnem babiškem oddelkom/centrom, samostojno porodno hišo in porodom na domu. Doule si želimo, da se bolj natančno določi nove kompetence babic in doreče delitev dela med zdravstvenimi strokovnjaki (ginekologi-porodničarji, babice) ter njihovo sodelovanje. Predvsem pričakujemo, da bi babice svoje poslanstvo samostojno opravljale tudi pri nas v porodnih središčih in pri porodnih na domu.

Petrina porodna zgodba: Bilo je bolj človeško in intimno

"Z Martino sva se na srečanju mamic v sklopu združenja Naravni začetki v Kranju spoznali 14 dni pred porodom. Takoj sem jo začutila kot toplo osebo, ki bi lahko že z glasom in prisotnostjo pri porodu name delovala pomirjujoče. Takrat nisem vedela kdo doula sploh je, enostavno sem si želela bližine, varnosti nekoga, ki bo ob meni in mi bi v porodni sobi pomagal ustvariti občutek domačnosti in sproščenosti. Martina mi je pomagala na več področjih. S svetovanjem, masažami, naučila me je prepoznati akupresurne točke za lajšanje bolečin, po porodu mi je veliko pomenilo že to, da mi je prišla skuhat mlečni riž, ko sem to potrebovala. Ko si utrujen na smrt, je že to lahko božansko. (smeh)

Večer pred porodom se je Martina s spalno vrečo utaborila pri nas. Ko so se ponoči začeli popadki, sem najprej napisala pesem v znak dobrodošlice sinu v ta svet, ki mi je služila tudi kot neke vrste meditacija ali molitev, nato sva se v kopalnici več kot uro in pol presmejali, predihavali popadke in se nato odpeljali v kranjsko porodnišnico - partner je ostal doma s starejšo hčerko, saj drugega varstva nisva imela – kjer se je kmalu rodil moj drugi otrok, Matjaž.

Bistvena razlika med prvim in drugim porodom in tisto, kar je bilo pri rojstvu Matjaža najlepše, je bilo to, da sem sina po porodu dobila v naročje takoj in da je takoj začutil ta prvi stik sprejetja. Bilo je bolj človeško in bolj intimno. Poleg tega sem lahko "skozi" Martino oziroma z njeno pomočjo medicinskemu osebju lažje izrazila, česa si pri porodu želim oziroma česa ne.

Če pri porodu ni strahu, ki je lahko največja ovira, verjamem, da je to lahko najlepša stvar. Danes je vse preveč afirmacij, da je porod nekaj strašnega in to negativnost na nek način ozavestimo. V resnici pa je ključno, da se povežeš sam s sabo in ne da se takrat po nepotrebnem ukvarjaš z birokracijo, vprašanji o klistiranju in britju. Zakaj si ne bi raje predstavljali, da je porod nekaj, kar telo zmore storiti kar samo?"