Katera živila vam pomagajo ohranjati zdravo črevesje?

Omenjene težave so dokaj pogost spremljevalec sodobnega človeka, in sicer zlasti zaradi slabe kakovosti prehrane in stresnega življenjskega sloga. In katera živila so za ohranjanje zdravega črevesja zlasti pomembna?

Jabolka so sadje z močnimi očiščevalnimi lastnostmi, saj vsebujejo veliko vlaknin, ki spodbujajo zdravo prebavo. Srednje veliko jabolko naj bi zagotavljalo kar 15 odstotkov dnevne količine človeku potrebnih vlaknin. Vsebuje tako netopljive, torej tiste, ki pospešujejo pretok hrane skozi črevesje, kakor tudi topljive vlaknine, tiste, ki med drugim zagotavljajo nadzor nad holesterolom. Zelo pomembna za naše zdravje je tudi vlaknina pektin, ki v črevesju nase veže strupene težke kovine in jih tako pomaga izločati iz organizma.

Avokado je tako kot jabolko bogat z vlakninami, tako topljivimi kot netopljivimi, in sicer v razmerju približno ena proti tri, kar je precej edinstveno. In kot že rečeno, netopljive vlaknine spodbujajo zdravo gibanje in s tem čiščenje črevesja. Prav tako pomembne so topljive vlaknine, saj vpijajo velike količine vode in se spremenijo v gosti gel, ki obilno napolni želodec ter tako okrepi občutek sitosti. Prav tako zaradi tega gela telo drugače sprejema ogljikove hidrate in maščobe. Avokadove maščobne kisline omega 3 delujejo kot nekakšno mazilo za notranje stene črevesja, s čimer omogočajo lažje izločanje odpadnim snovem.

Laneno seme vsebujejo maščobe in vlaknine, ki pomagajo spodbujati zdravo prebavo in čiščenje črevesa. Laneno seme preprečuje zaprtost, saj deluje kot naravno, blago odvajalo. Prav tako vlaži stene. Bogat je tudi z maščobnimi kislinami omega 3, ki med drugim stabilizirajo celične stene in zmanjšujejo vnetja.

Zelenjava, bogata s klorofilom, prav tako spodbujajo zdravo prebavo ter redno čiščenje in razstrupljanje črevesja s spodbujanjem razmnoževanja dobrih oziroma aerobnih bakterij v telesu. Ker pa te za svoje preživetje potrebujejo kisik, pri tem pomembno vlogo igra klorofil, ki ima v sebi veliko kisika. Bolj zelena ko je rastlina, več klorofila vsebuje. V naravi so zgoščeni viri klorofila špinača, zelene olive, šparglji, brstični ohrovt, zelje, zelena, ohrovt, por, grah in blitva.

Tudi fermentirana živila imajo blagodejen učinek na črevo. Zadnji del prebavnega trakta oziroma debelo črevo je namreč gosto naseljeno z številnimi mikroorganizmi, ki jim pravimo črevesna flora ali mikrobiota. In kadar je ta funkcionalna, učinkovito pomaga pri razgradnji zaužite hrane in nadaljnjem srkanju vitalnih snovi prek črevesne stene v telo. Brez omenjenega delovanja ni učinkovitega razkisanja in razstrupljanja telesa. Zdravje torej trpi, ko se poruši črevesna flora. To lahko ohranjamo in krepimo z uživanjem probiotikov, kot sta na primer jogurt in kefir.

In ne nazadnje je treba zaužiti dovolj vode, ki bo pomagala, da se bo odpadna hrana bolj gladko premikala po črevesju. Ker pa se voda vsrkava po vsej dolžini prebavnega sistema, jo lahko do debelega črevesja že zmanjka, zato jo je treba soliti s himalajsko soljo. Potrebujete štiri litre čim toplejše vode, v katero primešate jedilno žlico omenjene soli. Že na tešče popijete tri decilitre, preostanek pa razporedite čez dan.